Čehoslovakizm

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Revizija v 03:23, 19 maj 2017 od koristnika Lev (besěda | vklad)
(råzliki) ← Starša revizija | Poslědnja revizija (råzliki) | Novša revizija → (råzliki)
Jump to: navigation, search

Čehoslovakizm (češ.: Čehoslovakismus; slovačsk.: Čehoslovakizmus) jest koncepcija, po kotoroj čehi i slovaki jesut jedin narod (čehoslovaki), a ih jezyki jesut varianty jedinogo čehoslovačskogo jezyka.

Pojavila se v konce 19-go veka kak reakcija na politiku germanizaciji češskih i madjarizaciji slovačskih teritorij. Ju propagirovali kak češske, tak i slovacke politiki, medžu inymi prvy (Tomaš Masarik) i drugi (Edvard Beneš) prezidenty nezavisnoj Čehoslovakiji, a takože slovak Milan Rastislav Štefanik.

Dana koncepcija stala osnovoju dlja tvorenja v 1918 lete nezavisnoj državy Čehoslovakija, a v 1920 lete stala državnoj ideologiju Čehoslovakiji po konstituciji.

Čehoslovakizm byl oficialnoj ideologiju Čehoslovakiji vse prve 20 let ju bytija. Naprimer, statistika Čehoslovakiji v 1918-1938 letah znala jedino "čehoslovakov", ale ne "čehov" i "slovakov" kak oddelne narody.

Posle Drugoj svetovoj vojny Čehoslovakija opeť objedinila se na principah čehoslovakizma, ale v 1948 lete vladu dobyli komunisty, kotore rešili, že mesto jedinogo naroda sut povinne byti dva ravnopravnyh.

Go to Internet Archive
This page was restored from isv.orain.org, the discontinued wiki in Interslavic language.
All countributions on that site were released under Creative Commons Attribution Share Alike licence.