Indoevropejske jezyky sut jedna iz najbolšyh i najraněje odkrytyh rodin jezykov. Proizhodi od jezyka praindoevropejskogo. V njeju sostav vhodi několiko sotok spokrovnjenyh iz soboju jezykov sučasnyh, uživanih od několiko tyseči godov v Evropě, Indije (odtud pridavnik indoevropejsky) i južno-zapadnoj Azije. V časah sučasnyh jezyka indoevropejske rozprostanili se na vse kontinenta, glavno za dovodom anglijskogo, išpanskogo i portugalskogo. Obecno ako jezykami matčinymi posluživajut se jimi okolo 3 miliardy ljudi na cělom svete (čto prědstavjaje okolo 40% zemskogo ljudstva).
 Indoevropejske jezyky na kartě, slovjanske zelenym | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja |
|
| Govoritelji | ok. 3.2 miliardy |
| Protojezyk | praindoevropejsky jezyk |
| Podrazděljeńje | |
| |
Podobnosti
| PIE | Anglisky[1] | Gotsky[2] | Latinsky[3] | Antičny Grečsky | Sanskrit | Iransky | Slovjansky[4] | Baltyčsky[5] | Keltsky[6] | Armensky | Albansky | Tohtarsky[7] | Hetytsky[8] |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| *méH₂tēr-
"matka" |
mother | SN móðir | māter | mḗtēr | mā́tṛ, mātṛ́ | mātar- | mati, matka | L móteris | māthir | mayr | motër[9] | A mācar
B "mācer" |
|
| *dʰĝʰemon-
"člověk" |
stary anglijski
guma |
guma | homō | khthōn[10] | kurdyjsky zevî[11] | zemljaninъ | žmuõ | duine | A sóm
B śaumo |
||||
| *muH₁s-
"myš" |
mouse | SN mús | mūs | mũs | mū́ṣ | muš | myšĭ | mukn | mi | ||||
| *wl̥kʷos
"volk" |
wolf | wulfs | lupus | lúkos | vŕ̥kaḥ | vǝhrka- | vlĭkŭ | wilks | olc[12] | ulk | B walkwe | ulippana | |
| *H₂éĝros
"polje" |
acre | akrs | ager | agrós | ájraḥ[13] | art | arë |
Zapisky
- ↑ staro-anglijsky ili anglijsky
- ↑ ili stary-nodycki (SN), staro-vysoko-němečsky (StVN), srědnji-vysoki-němečsky (SrVN)
- ↑ ili oskansky (O), umbrjansky (U)
- ↑ starocrkovnoslovjansky ili iny
- ↑ litovsky (L) ili staro-prusky (SP)
- ↑ irlandsky (I) ili valijsky (V)
- ↑ A ili B
- ↑ ili iny anatolijsky
- ↑ znači "sestra"
- ↑ znači "iz zemi"
- ↑ znači "fermer"
- ↑ znači "zly"
- ↑ znači "luka"