Praviš stranicu "Medžuslovjansky jezyk"

{{Infobox jezyk
| subtitle = Umětny jezyk
| nativename = {{lang|isv|Medžuslovjansky|isv|Меджусловјанскы}}
| image = Flag Slovjanskogo Jazika.svg
| caption = Horugva medžuslovjanskogo jezyka
| creators = [[Jan van Steenbergen]], [[Vojtěh Merunka]] i dr.
| date = 2017, na osnově: [[Slovianski]] (2006) i [[Novoslověnsky]] (2009)
| speakers = několiko sot (2012)
| script =
*[[latinica]]
*[[kirilica]]
| family =
*[[Umětne jezyky]]
**[[Medžunarodne pomočne jezyky]]
***[[Zonalno skonstruovane jezyky]]
}}
'''Medžuslovjansky''' (takože: ''Novoslovjansky'', ''Vseslovjansky'') jest umětny pomočny [[slovjanske jezyky|slovjansky jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[staroslovjansky|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne narodny jezyk, pisany jest i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]].

Medžuslovjansky jezyk byl vprvo opisany v lětah 1659–1666.<ref>{{langt|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>{{langt|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{langt|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> V medžuslovjanskym umějut govoriti několiko stov ljudij.<ref name="iliev">{{langt|en|G. Iliev, ''[http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf Short History of the Cyrillic Alphabet]''}} (Plovdiv, 2012), str. 67. [http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}]</ref> Prědloženy kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jest <code>{{-|isv}}</code>.<ref>[http://www.sil.org/iso639-3/chg_detail.asp?id=2012-146&lang=isv {{-|SIL.org}}]</ref>

== Historija ==
[[File:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazan{{-|}}je ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnogo kulturno-političnogo sjedinjenja. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih Slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky]] (ili [[starocrkovnoslovjansky]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občem prědkom vsih živyh [[slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.

Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristi, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudjami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se onde, kde končaje se staroslovjansky.

Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[hrvatsky|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.

Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut:
* [[Jan Herkeľ]] – {{langt|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826)
* [[Božidar Raič]] – [[Vseslavenščina]] (1853)
* [[Vaceslav Bambas]] – {{-|[[Vsjeslovianьskyь]]}} (1861)
* [[Matija Majar-Ziljski]] – [[Uzajemni Pravopis Slavjanski]] (1865)
* [[Ignac Hošek]] – {{-|[[Neuslawisch]]}} (1907)
* [[Josef Konečny]] – [[Slavina]] (1912)
* [[Bogumil Holy]] – [[Slavski jezik]] (1920)
* [[Ladislav Podmele]] – [[Mežduslavjanski jezik]] (1950-te lěta)

Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novym, globalizovanym světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.<ref>{{langt|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{langt|de|M. Okuka & U. Schweier}}, red., {{langt|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.</ref><ref>{{langt|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.</ref> 

V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
* '''Slovo''' (takože zvany "{{langt|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanym praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev,  dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržival bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i {{-|'''ď'''}}. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
* '''Slovio''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, Marka Hučka. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i {{-|'''wx'''}}. Nejasno jest, byl li slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by bylo improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskom. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medijev i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko deseti zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio primětili jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). 

V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno. 

V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{-|Марко Прелевић, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''Словијански да свако разуме''].  Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>

Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). 

V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{langt|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}''').

V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{langt|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|http://www.izviestija.info}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa 2017]]}} prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.

== Harakteristika ==
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{langt|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.

Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{langt|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref>

== Azbuka ==

Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje [[dvualfabetnost]], drugymi slovami: možno jest je pisati i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na kojemkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčaje se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Obače, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. 

Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. 

=== Standardny pravopis ===

Standardny (ili osnovny) pravopis izgledaje tako:

{| class="wikitable"
! Latinica !! Kirilica !! Izgovor
|-
| align="center" | {{-|'''A a'''}} || align="center" | {{-|'''A а'''}} || {{-|[ɑ] ~ [a]}}
|-
| align="center" | {{-|'''B b'''}} || align="center" | {{-|'''Б б'''}} || {{-|[b]}}
|-
| align="center" | {{-|'''C c'''}} || align="center" | {{-|'''Ц ц'''}} || {{-|[ʦ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Č č'''}} || align="center" | {{-|'''Ч ч'''}} || {{-|[ʧ] ~ [tʂ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''D d'''}} || align="center" | {{-|'''Д д'''}} || {{-|[d]}}
|-
| align="center" | {{-|'''E e'''}} || align="center" | {{-|'''Е е'''}} || {{-|[ɛ] ~ [e]}}
|-
| align="center" | {{-|'''F f'''}} || align="center" | {{-|'''Ф ф'''}} || {{-|[f]}}
|-
| align="center" | {{-|'''G g'''}} || align="center" | {{-|'''Г г'''}} || {{-|[g] ~ [ɦ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''H h'''}} || align="center" | {{-|'''Х х'''}} || {{-|[x]}}
|-
| align="center" | {{-|'''I i'''}} || align="center" | {{-|'''И и'''}} || {{-|[i] ~ [ji]}}
|-
| align="center" | {{-|'''J j'''}} || align="center" | {{-|'''Ј ј'''}} || {{-|[j]}}
|-
| align="center" | {{-|'''K k'''}} || align="center" | {{-|'''К к'''}} || {{-|[k]}}
|-
| align="center" | {{-|'''L l'''}} || align="center" | {{-|'''Л л'''}} || {{-|[l] ~ [ɫ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''M m'''}} || align="center" | {{-|'''М м'''}} || {{-|[m]}}
|-
| align="center" | {{-|'''N n'''}} || align="center" | {{-|'''Н н'''}} || {{-|[n]}}
|-
| align="center" | {{-|'''O o'''}} || align="center" | {{-|'''О о'''}} || {{-|[ɔ] ~ [o]}}
|-
| align="center" | {{-|'''P p'''}} || align="center" | {{-|'''П п'''}} || {{-|[p]}}
|-
| align="center" | {{-|'''R r'''}} || align="center" | {{-|'''Р р'''}} || {{-|[r]}}
|-
| align="center" | {{-|'''S s'''}} || align="center" | {{-|'''С с'''}} || {{-|[s]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Š š'''}} || align="center" | {{-|'''Ш ш'''}} || {{-|[ʃ] ~ [ʂ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''T t'''}} || align="center" | {{-|'''Т т'''}} || {{-|[t]}}
|-
| align="center" | {{-|'''U u'''}} || align="center" | {{-|'''У у'''}} || {{-|[u]}}
|-
| align="center" | {{-|'''V v'''}} || align="center" | {{-|'''В в'''}} || {{-|[v] ~ [ʋ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Y y'''}} || align="center" | {{-|'''Ы ы'''}} || {{-|[i] ~ [ɪ] ~ [ɨ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Z z'''}} || align="center" | {{-|'''З з'''}} || {{-|[z]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ž ž'''}} || align="center" | {{-|'''Ж ж'''}} || {{-|[ʒ] ~ [ʐ]}}
|}

Kromě povyših bukv sut četyri digrafy:

{| class="wikitable"
! Latinica !! Kirilica !! Izgovor
|-
| align="center" | {{-|'''DŽ dž'''}} || align="center" | {{-|'''ДЖ дж'''}} || {{-|[ʤ] ~ [dʐ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''LJ lj'''}} || align="center" | {{-|'''ЛЬ ль'''}} || {{-|[lj] ~ [lʲ] ~ [ʎ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''NJ nj'''}} || align="center" | {{-|'''НЬ нь'''}} || {{-|[nj] ~ [nʲ] ~ [ɲ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''RJ rj'''}} || align="center" | {{-|'''РЬ рь'''}} || {{-|[rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]}}
|-
|}

=== Varianty ===

Tomu, že někoje bukvy ne prisučstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljaje se slědujuče variacije:

* Vměsto lat. {{-|'''č š ž'''}} možno jest pisati {{-|'''cz sz zs'''}} ili {{-|'''cx sx zx'''}}.
* Kto imaje problemy s bukvoju {{-|'''y/ы}}''' može takože pisati {{-|'''i/и}}'''.
* Vměsto kir. {{-|'''ј'''}} možno jest pisati {{-|'''й'''}} (togda vměsto {{-|'''ја/ьа'''}} i {{-|'''ју/ьу'''}} piše se {{-|'''я'''}} i {{-|'''ю'''}}).
* Vměsto kir. {{-|'''ль нь'''}} možno jest pisati {{-|'''љ њ'''}}.

=== Naučny pravopis ===

Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju '''Naučny medžuslovjansky pravopis''', ktory sodrživaje sostav opcionalnyh bukv, ktore prědavajut dodatočnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Inymi slovami, naučny medžuslovjansky pravopis jest prototipičny alfabet, ktory služi kako «izhodny kod», iz ktorogo možno izvesti različne variacije. 

Naučny medžuslovjansky pravopis ograničaje se k latinici, tomu že kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t.d. za množinstvo ljudij sut nerazumlive.

{| class="wikitable"
! Latinica !! Proizhodženje !! Izgovor
|-
| align="center" | {{-|'''Å å'''}} || Psl. {{-|'''TorT/TolT'''}} > Ssl. {{-|'''TraT/TlaT'''}} || {{-|[ɒ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ě ě'''}} || Ssl. {{-|'''ѣ'''}} || {{-|[ʲɛ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ę ę'''}} || Ssl. {{-|'''ѧ'''}} || {{-|[ʲæ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ò ò'''}} || Ssl. silny {{-|'''ъ'''}} || {{-|[ə]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ų ų'''}} || Ssl. {{-|'''ѫ'''}} || {{-|[u] ~ [ow]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ľ ľ'''}} ili {{-|'''Ĺ ĺ'''}} || Ssl. {{-|'''ль'''}} (vměsto {{-|'''lj'''}}) || {{-|[lj] ~ [lʲ] ~ [ʎ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ń ń'''}} ili {{-|'''Ň ň'''}} || Ssl. {{-|'''нь'''}} (vměsto {{-|'''nj'''}}) || {{-|[nj] ~ [nʲ] ~ [ɲ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ŕ ŕ'''}} ili {{-|'''Ř ř'''}} || Ssl. {{-|'''рь'''}} (vměsto {{-|'''rj'''}}) || {{-|[rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ď ď'''}} || Ssl. {{-|'''дь'''}} || {{-|[dj] ~ [dʲ] ~ [ɟ] ~ [d]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ť ť'''}} || Ssl. {{-|'''ть'''}} || {{-|[tj] ~ [tʲ] ~ [c] ~ [t]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ś ś'''}} || Ssl. {{-|'''сь'''}} || {{-|[sj] ~ [sʲ] ~ [ɕ] ~ [s]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ź ź'''}} || Ssl. {{-|'''зь'''}} || {{-|[zj] ~ [zʲ] ~ [ʑ] ~ [z]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Ć ć'''}} || Psl. {{-|'''tj'''}} > Ssl. {{-|'''щ'''}} || {{-|[ʨ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''Đ đ'''}} || Psl. {{-|'''dj'''}} > Ssl. {{-|'''жд'''}} (vměsto {{-|'''dž'''}} v slovjanskyh slovah) || {{-|[ʥ]}}
|-
| align="center" | {{-|'''X x'''}} || vměsto {{-|'''ks'''}} v medžunarodnyh slovah || {{-|[ks]}}
|}

== Gramatika ==
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov slovianski i novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref>

=== Imenniky ===
Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:<br>
1. imeniteljnik (''nominativ'')<br>
2. viniteljnik (''akuzativ'')<br>
3. roditeljnik (''genitiv'')<br>
4. dateljnik (''dativ'')<br>
5. tvoriteljnik (''instrumental'')<br>
6. městnik (''lokativ'')<br>
7. zvateljnik (''vokativ'')

==== Sklonjenje imennikov ====
V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja:
* Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku.
* Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto sklonjenje jest identično mužskomu.
* Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom.
* Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''.

{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenje imennikov'''
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužsky rod !! colspan="2" | srědnji rod !! colspan="3" | žensky rod
|-
! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø
|-
! colspan="9" | jednina
|-
! I.
| brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost
|-
! V.
| brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost
|-
! R.
| brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! D.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! T.
| brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju'''
|-
! M.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! Z.
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i'''
|-
! &nbsp; !! colspan="9" | množina
|-
! I.
| brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! V.
| brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! R.
| brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij'''
|-
! D.
| brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam'''
|-
! T.
| brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami'''
|-
! M.
| brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah'''
|}

==== Varianty i izključenja ====

Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru).

Jestvuje malo količstvo mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''.

Sklonjenje po vzoru '''-a''' sodrživaje takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''.

Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''.

==== Atematično sklonjenje ====

Atematično sklonjenje poizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykah ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. 

V obče tematično sklonjenje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije:
* mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene''
* srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene''
* srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete''
* srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese''
* ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve''
* ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i doči/dočere''

V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjaje se kako regularne imenniky:
* ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...''
* ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...''
* ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...''
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:

{| class="wikitable"
|+ '''Regularno sklonjenje imennikov'''
! rowspan="3" | &nbsp; !! mužsky rod !! colspan="3" | srědnji rod !! colspan="2" | žensky rod
|-
! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r-
|-
! colspan="6" | jednina
|-
! I.
| kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! V.
| kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater
|-
! R.
| kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e'''
|-
! D.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! T.
| kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju'''
|-
! M.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! Z.
| kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! &nbsp; !! colspan="6" | množina
|-
! I.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! V.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! R.
| kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! D.
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam'''
|-
! T.
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami'''
|-
! M.
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah'''
|}

=== Pridavniky ===
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme prěd njimi. Sklonjenje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.

{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenje pridavnikov'''
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekky vzor
|-
! m. !! sr. !! ž. !!  m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan="6" | jednina
|-
! I.
| dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a'''
|-
! V.
| dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u'''
|-
! R.
| dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej'''
|-
! D.
| dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej'''
|-
! T.
| dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju'''
|-
! M.
| dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej'''
|-
! &nbsp; || colspan="6" | množina
|-
! I.
| dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e'''
|-
! V.
| dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e'''
|-
! R.
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svěž'''ih'''
|-
! D.
| colspan="3" align="center" | dobr'''ym''' || colspan="3" align="center" | svěž'''im'''
|-
! T.
| colspan="3" align="center" | dobr'''ymi''' || colspan="3" align="center" | svěž'''imi'''
|-
! M.
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svěž'''ih'''
|}

==== Prislovniky i stupnjevanje ====
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.

Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''.

Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').

Někoje pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:
* ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
* ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
* ''dobry'' > ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'')
* ''zly'' > ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'')
* ''blagy'' > ''unši'' ili ''blažejši'' (prislovnik: ''unje'' ili ''blažeje'')
* ''legky'' > ''legši'' (prislovnik: ''legše'')
* ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')

Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristi se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''.

V sravnjenjah koristi se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slovo '''neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša neželi tamta kniga.''

V tretjem stupnju koristi se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''

=== Zaimenniky ===

==== Osobne zaimenniky ====
'''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjaje se kako v tabelě:

{| class="wikitable"
|+ '''Osobne i refleksivne zaimenniky'''
|rowspan="3"|
!colspan="5"|jednina
!colspan="4"|množina
!rowspan="3"|refleksivny
|-
!rowspan="2"|1. osoba
!rowspan="2"|2. osoba
!colspan="3"|3. osoba
!rowspan="2"|1. osoba
!rowspan="2"|2. osoba
!colspan="2"|3. osoba
|-
!m.
!sr.
!ž.
!m.živ.
!m.neživ./sr./ž.
|-
! I.
| ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || —
|-
! V.
| mene, me || tebe, te || colspan="2" | (n)jego, go || (n)ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | (n)jih || (n)je || sebe, se
|-
! R.
| mene || tebe || colspan="2" | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe
|-
! D.
| mně, mi || tobě, ti || colspan="2" | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan="2" | (n)jim  || sobě, si
|-
! T.
| mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju
|-
! M.
| mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě
|}

Poslě prědložnikom osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.

==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristi se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''

==== Ukazateljne zaimenniky ====
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dvě možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, abo '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.

'''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sut sklonjene kako '''toj'''.

{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenje ukazateljnyh zaimennikov'''
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej
|-
! m. !! sr. !! ž. !!  m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan="7" | jednina
|-
! I.
| toj || to || ta || sej || se || sa
|-
! V.
| togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su
|-
! R.
| togo || togo || toj || sego || sego || sej
|-
! D.
| tomu || tomu || toj || semu || semu || sej
|-
! T.
| tym || tym || toju || sim || sim || seju
|-
! M.
| tom || tom || toj || sem || sem || sej
|-
! colspan="7" | množina
|-
! I.
| ti, te || te || te || si, se || se || se
|-
! V.
| tyh, te || te || te || sih, se || se || se
|-
! R.
| colspan="3" align="center" | tyh || colspan="3" align="center" | sih
|-
! D.
| colspan="3" align="center" | tym || colspan="3" align="center" | sim
|-
! T.
| colspan="3" align="center" | tymi || colspan="3" align="center" | simi
|-
! M.
| colspan="3" align="center" | tyh || colspan="3" align="center" | sih
|}

==== Pytateljne zaimenniky ====
'''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''.

{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenje pytateljnyh zaimennikov'''
! &nbsp; !! kto !! čto
|-
! I.
| kto || čto
|-
! V.
| kogo || čto
|-
! R.
| kogo || čego
|-
! D.
| komu || čemu
|-
! T.
| kym || čim
|-
! M.
| kom || čem
|}

S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''.

==== Odnositeljne zaimenniky ====
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
* Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
* Koristimy jest takože něčto arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).

=== Čislovniky ===

'''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Vyše čislovniky tvori se dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot'' oba sut pravilne.

Sklonjenje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjaje se kako imenniky tipa '''kost'''.

{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenje čislovnikov'''
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5
|-
! m. !! sr. !! ž. !!  m./sr. !! ž.
|-
! I.
| jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! V.
| jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! R.
| colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvoh || trěh || četyrěh || peti
|-
! D.
| colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvoma || trěm || četyrěm || peti
|-
! T.
| colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || trěmi || četyrěmi || petju
|-
! M.
| colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvoh || trěh || četyrěh || peti
|}

'''Redne''' čislovniky tvori se dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končinu '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.

'''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') tvori se dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretjina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.

'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').

'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.

'''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristime sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».

Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končinu '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.

=== Glagoly ===
==== Vid ====
Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra.

Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:<br>
''dělati ~ sdělati''<br>
''čistiti ~ izčistiti''<br>
''pisati ~ napisati''

Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno:
* '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'')
* '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')

Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.

==== Korenje ====
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''.
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-''
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-''
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-''
*** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-''
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-''
** vtora klasa sodrživaje mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-''
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.

==== Časovanje ====
Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče:
* ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et'''
* ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. <u>Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!</u>)
** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut'''
** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti'''
** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti'''
* ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti'''
* ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv
* ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky

Pričestja (''participy'') tvori se tako:
* ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě
* ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě
* ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.

Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.

==== Priklady ====
{|
|
{| class="wikitable"
|+ '''Prva klasa''' ''(dělati)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' ||
|-
! ty
| dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj
|-
! on<br>ona<br>ono
| dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''<br>(je) děla'''la'''<br>(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''<br>běše děla'''la'''<br>běše děla'''lo''' || by děla'''l'''<br>by děla'''la'''<br>by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' ||
|-
! my
| dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo'''
|-
! vy
| dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te'''
|-
! oni<br>one
| dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' ||
|}
|
{| class="wikitable"
! infinitiv
| děla'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| děla'''jemy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| děla'''nje'''
|}
|}

{|
|
{| class="wikitable"
|+ '''Vtora klasa''' ''(hvaliti)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik

|-
! ja
| hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' ||
|-
! ty
| hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i'''
|-
! on<br>ona<br>ono
| hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''<br>(je) hvali'''la'''<br>(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''<br>běše hvali'''la'''<br>běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' ||
|-
! my
| hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo'''
|-
! vy
| hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite'''
|-
! oni<br>one
| hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' ||
|}
|
{| class="wikitable"
! infinitiv
| hvali'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| hval'''imy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| hval'''jenje'''
|}
|}

Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
* prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny
* voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny
* tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny
* slěditi: slěd-ju > slě'''dž'''u, slěd-jeny > slě'''dž'''eny
* čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny
* jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny

==== Varianty ====
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.

==== Neregularne glagoly ====
Někoje glagoly imajut neregularno sklonjenje:
* '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...''
* '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''.
* '''byti''' sklonjaje se tako:

{|
|
{| class="wikitable"
|+ '''Neregularny glagol: ''byti'''''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu ||
|-
! ty
| jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi
|-
! on<br>ona<br>ono
| jest, je || běše || (je) byl<br>(je) byla<br>(je) bylo || běše byl<br>běše byla<br>běše bylo || by byl<br>by byla<br>by bylo || bude ||
|-
! my
| jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo
|-
! vy
| jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite
|-
! oni<br>one
| sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut ||
|}
|
{| class="wikitable"
! infinitiv
| byti
|-
! aktivno suče pričestje
| suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči
|-
! pasivno suče pričestje
| —
|-
! aktivno prošlo pričestje
| byvši, ''prislovnik:'' byvši
|-
! pasivno prošlo pričestje
| —
|-
! glagolny imennik
| bytje
|}
|}

== Referencije ==
<references />

== Vněšnje linky ==
* [http://www.medzuslovjanski.com/ Medžuslovjansky]
* [http://www.neoslavonic.org/ Učebnik]
* [http://dict.interslavic.com/ Medžuslovjansky leksikon]
* [http://www.izvesti.info/ Novosti v medžuslovjanskom jezyku]
* [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku]
* [http://s8.zetaboards.com/Slovianski/index/ Forum]
* [http://medzuslovjanski-vikisbornik-interslavic.wikia.com/ Vikisbornik]
* [http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages.html Spisok umětnyh slovjanskyh jezykov]
* [https://svetemysli.github.io/ Svete mysli, sbirka duhovnyh citatov]

{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

{{interwiki|Q148971}}

[[Category:Indeks:Jezyky]]
[[Category:Medžuslovjansky| ]]