Praviš stranicu "Medžuslovjansky jezyk"

Jump to navigation Jump to search

Nove jeste na viki? Koristajte ikonku OOjs UI icon edit-ltr.svg svrhu vpravo okna pravki i vključite vizualny redaktor dlja prostoj pravki stranic.

The edit can be undone. Please check the comparison below to verify that this is what you want to do, and then save the changes below to finish undoing the edit.

Poslědnja revizija Tvoj tekst
Vrš 48: Vrš 48:
 
V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.
 
V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.
   
V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{langt|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{langt|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{langt|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>
+
V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{-|Марко Прелевић, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''Словијански да свако разуме'']. Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>
   
 
Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).
 
Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).

Kda vy budete skladovati stranicu, vy suglašajete se s izpuščanjem svojego vklada pod dozvolenjem Creative Commons Attribution Share Alike. Vy suglašajete se, čto hiperlink ili URL-adres jest dostatočno pripisanje pod dozvolenjem Creative Commons.

Ne vpišite dělo, ktoro jest pod ohranoju avtorskyh prav, bez pozvoljenja.

Anulovati Pomoč pri pravjenju (otvori se v novom oknu)