Praviš stranicu "Medžuslovjansky jezyk"

Jump to navigation Jump to search

Nove jeste na viki? Koristajte ikonku OOjs UI icon edit-ltr.svg svrhu vpravo okna pravki i vključite vizualny redaktor dlja prostoj pravki stranic.

The edit can be undone. Please check the comparison below to verify that this is what you want to do, and then save the changes below to finish undoing the edit.

Poslědnja revizija Tvoj tekst
Vrš 21: Vrš 21:
 
== Historija ==
 
== Historija ==
 
[[File:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazan{{-|}}je ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
 
[[File:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazan{{-|}}je ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnogo kulturno-političnogo sjedinjenja. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih Slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky]] (ili [[starocrkovnoslovjansky]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občem prědkom vsih živyh [[slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.
+
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k ihnogo kulturno-političnogo sjedinjenja. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih Slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali neutralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky]] (ili [[starocrkovnoslovjansky]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občem prědkom vsih živyh [[slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.
   
Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristi, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudjami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se onde, kde končaje se staroslovjansky.
+
Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristi, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo slaroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudjami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načina se onde, gde konči se staroslovjansky.
   
Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[hrvatsky|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.
+
Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V těčenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[hrvatsky|hrvatskogo]], ale v menšej merě takože na [[poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.
   
 
Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut:
 
Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut:
Vrš 40: Vrš 40:
   
 
V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
 
V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
* '''Slovo''' (takože zvany "{{langt|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanym praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržival bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i {{-|'''ď'''}}. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
+
* '''Slovo''' (takože zvany "{{langt|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanym praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržival bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasniky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i {{-|'''ď'''}}. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
* '''Slovio''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, Marka Hučka. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i {{-|'''wx'''}}. Nejasno jest, byl li slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
+
* '''Slovio''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švajcariji, Marka Hučka. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl dvuznaky {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i {{-|'''wx'''}}. Nejasno jest, byl li slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojti do izvoda, že slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
 
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by bylo improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
 
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by bylo improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskom. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
+
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskom. Glagolica iměla odnositelno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medijev i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko deseti zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio primětili jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}).
+
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V těčenju slědujučih lět slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medijev i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko deseti zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigranciji. Ale čim bolje slovio primětili jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}).
   
V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.
+
V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započetkovala novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.
   
 
V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{langt|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{langt|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{langt|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>
 
V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{langt|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{langt|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{langt|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>
   
Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).
+
Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sotrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).
   
V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{langt|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}''').
+
V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{langt|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale relativno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s fonemom '''{{-|ě}}''' pisanym '''{{-|ie}}''').
   
V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{langt|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|http://www.izviestija.info}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa 2017]]}} prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.
+
V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{langt|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|http://www.izviestija.info}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V těčenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa 2017]]}} prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.
   
 
== Harakteristika ==
 
== Harakteristika ==
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{langt|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.
+
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mnenja o uravnji oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenji ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{langt|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.
   
Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{langt|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref>
+
Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susedny jezyk blizko s nim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jazykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{langt|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref>
   
 
== Azbuka ==
 
== Azbuka ==
   
Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje [[dvualfabetnost]], drugymi slovami: možno jest je pisati i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na kojemkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčaje se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Obače, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije.
+
Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje [[dvualfabetnost]], drugymi slovami: možno jest je pisati i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na kojemkoli slovjanskoj klaviature. Zato strěti se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Obače, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standarizacije.
   
 
Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev.
 
Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev.
Vrš 127: Vrš 127:
 
|}
 
|}
   
Kromě povyših bukv sut četyri digrafy:
+
Kromě povyših bukv sut četyri dvuznaky:
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
Vrš 153: Vrš 153:
 
=== Naučny pravopis ===
 
=== Naučny pravopis ===
   
Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju '''Naučny medžuslovjansky pravopis''', ktory sodrživaje sostav opcionalnyh bukv, ktore prědavajut dodatočnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Inymi slovami, naučny medžuslovjansky pravopis jest prototipičny alfabet, ktory služi kako «izhodny kod», iz ktorogo možno izvesti različne variacije.
+
Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju '''Naučny medžusloviansky pravopis''', ktory sodrživaje sostav opcionalnyh bukv, ktore prědavajut dodatočnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Inymi slovami, naučny medžuslovjansky pravopis jest prototipičny alfabet, ktory služi kako «izhodny kod», iz ktorogo možno izvesti različne variacije.
   
Naučny medžuslovjansky pravopis ograničaje se k latinici, tomu že kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t.d. za množinstvo ljudij sut nerazumlive.
+
Naučny medžuslovjansky pravopis ograničaje se k latinici, tomu že kiriličke bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t.d. za množinstvo ljudij sut nerazumlive.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
Vrš 166: Vrš 166:
 
| align="center" | {{-|'''Ę ę'''}} || Ssl. {{-|'''ѧ'''}} || {{-|[ʲæ]}}
 
| align="center" | {{-|'''Ę ę'''}} || Ssl. {{-|'''ѧ'''}} || {{-|[ʲæ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | {{-|'''Ò ò'''}} || Ssl. silny {{-|'''ъ'''}} || {{-|[ə]}}
+
| align="center" | {{-|'''Ò ò'''}} || Ssl. siljny {{-|'''ъ'''}} || {{-|[ə]}}
 
|-
 
|-
 
| align="center" | {{-|'''Ų ų'''}} || Ssl. {{-|'''ѫ'''}} || {{-|[u] ~ [ow]}}
 
| align="center" | {{-|'''Ų ų'''}} || Ssl. {{-|'''ѫ'''}} || {{-|[u] ~ [ow]}}
Vrš 192: Vrš 192:
   
 
== Gramatika ==
 
== Gramatika ==
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov slovianski i novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref>
+
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov slovianski i novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym praviljnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v těčenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref>
   
 
=== Imenniky ===
 
=== Imenniky ===
Vrš 201: Vrš 201:
 
4. dateljnik (''dativ'')<br>
 
4. dateljnik (''dativ'')<br>
 
5. tvoriteljnik (''instrumental'')<br>
 
5. tvoriteljnik (''instrumental'')<br>
6. městnik (''lokativ'')<br>
+
6. mestnik (''lokativ'')<br>
 
7. zvateljnik (''vokativ'')
 
7. zvateljnik (''vokativ'')
   
Vrš 289: Vrš 289:
 
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
 
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
 
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
 
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:
+
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strětiti se s slědujučimi sklonjenjami:
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
Vrš 326: Vrš 326:
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
+
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
Vrš 332: Vrš 332:
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam'''
+
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''am''' || mater'''am'''
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami'''
+
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''ami''' || mater'''ami'''
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah'''
+
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''ah''' || mater'''ah'''
 
|}
 
|}
   
 
=== Pridavniky ===
 
=== Pridavniky ===
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme prěd njimi. Sklonjenje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.
+
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme prěd njimi. Sklonjenje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V kolumně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
Vrš 391: Vrš 391:
 
|}
 
|}
   
==== Prislovniky i stupnjevanje ====
+
==== Prislovniky i stupnjovanje ====
 
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.
 
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.
   
Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''.
+
Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik konči se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''.
   
Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').
+
Trětji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').
   
Někoje pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:
+
Někoje pridavniky imajut neregularno stupnjovanje:
 
* ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
 
* ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
 
* ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
 
* ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
Vrš 407: Vrš 407:
 
* ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')
 
* ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')
   
Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristi se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''.
+
Jest takože drugy sposob stupnjovanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristi se glavno za dolžše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''.
   
 
V sravnjenjah koristi se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slovo '''neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša neželi tamta kniga.''
 
V sravnjenjah koristi se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slovo '''neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša neželi tamta kniga.''
   
V tretjem stupnju koristi se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''
+
V trětjem stupnju koristi se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''
   
 
=== Zaimenniky ===
 
=== Zaimenniky ===
Vrš 451: Vrš 451:
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju
+
| mnoju || toboju || colspan="2" | nim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě
+
| mne || tobě || colspan="2" | nim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě
 
|}
 
|}
   
Poslě prědložnikom osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.
+
Poslě prědložnikom osobne zaimenniky trětjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.
   
 
==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
 
==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristi se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''
+
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''nečij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov trětjej osoby koristi se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''
   
 
==== Ukazateljne zaimenniky ====
 
==== Ukazateljne zaimenniky ====
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dvě možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, abo '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.
+
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dve možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, abo '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil sledy v vseh slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.
   
'''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sut sklonjene kako '''toj'''.
+
'''Sej''' i '''toj''' sut odpovedniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sut sklonjene kako '''toj'''.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
Vrš 544: Vrš 544:
 
==== Odnositeljne zaimenniky ====
 
==== Odnositeljne zaimenniky ====
 
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
 
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
* Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
+
* Najčestěje strěčeny jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
 
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
 
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
* Koristimy jest takože něčto arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).
+
* Koristimy jest takože něčto arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vseh rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).
   
 
=== Čislovniky ===
 
=== Čislovniky ===
   
'''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Vyše čislovniky tvori se dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot'' oba sut pravilne.
+
'''Osnovne''' čįslovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Vyše čislovniky tvori se dodavajuč '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot'' oba sut praviljne.
   
 
Sklonjenje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjaje se kako imenniky tipa '''kost'''.
 
Sklonjenje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjaje se kako imenniky tipa '''kost'''.
Vrš 573: Vrš 573:
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || trěmi || četyrěmi || petju
+
| colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || trěmi || četyrmi || petju
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
Vrš 579: Vrš 579:
 
|}
 
|}
   
'''Redne''' čislovniky tvori se dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končinu '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.
+
'''Redne''' čislovniky tvori se dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''trětji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končinu '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.
   
'''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') tvori se dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretjina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.
+
'''Ulamky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') tvori se dodavajuč končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretjina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.
   
'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').
+
'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čisle (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').
   
 
'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.
 
'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.
   
'''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristime sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».
+
'''Različajuče''' čislovniky značut: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestej koristime sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».
   
Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končinu '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.
+
Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stacije, banknota, igrašnoj karty ili školjnoj oceny, koristaje se končinu '''-ica''': ''jedinica, dvojica, trojica, četverica, petica'' i t.d.
   
 
=== Glagoly ===
 
=== Glagoly ===
Vrš 604: Vrš 604:
 
* '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')
 
* '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')
   
Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.
+
Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.
   
 
==== Korenje ====
 
==== Korenje ====
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
+
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagoljnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''.
+
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''delati > dela-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končiti se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''.
 
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
 
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
+
** prva klasa konči se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-''
+
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''delati > delaj-''
 
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-''
 
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-''
 
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-''
 
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-''
Vrš 617: Vrš 617:
 
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-''
 
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-''
 
** vtora klasa sodrživaje mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-''
 
** vtora klasa sodrživaje mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-''
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.
+
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja odděljno.
   
 
==== Časovanje ====
 
==== Časovanje ====
Vrš 636: Vrš 636:
 
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.
 
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.
   
Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.
+
Nakonec '''glagoljny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.
   
 
==== Priklady ====
 
==== Priklady ====
Vrš 680: Vrš 680:
 
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
 
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! glagolny imennik
+
! glagoljny imennik
 
| děla'''nje'''
 
| děla'''nje'''
 
|}
 
|}
Vrš 727: Vrš 727:
 
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
 
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! glagolny imennik
+
! glagoljny imennik
 
| hval'''jenje'''
 
| hval'''jenje'''
 
|}
 
|}
 
|}
 
|}
   
Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
+
Ako v vtoroj klasě korenj konči se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
 
* prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny
 
* prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny
 
* voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny
 
* voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny
Vrš 741: Vrš 741:
   
 
==== Varianty ====
 
==== Varianty ====
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:
+
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strětime sut slědujuče:
 
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
 
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
 
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.
 
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.
Vrš 792: Vrš 792:
 
| —
 
| —
 
|-
 
|-
! glagolny imennik
+
! glagoljny imennik
 
| bytje
 
| bytje
 
|}
 
|}

Kda vy budete skladovati stranicu, vy suglašajete se s izpuščanjem svojego vklada pod dozvolenjem Creative Commons Attribution Share Alike. Vy suglašajete se, čto hiperlink ili URL-adres jest dostatočno pripisanje pod dozvolenjem Creative Commons.

Ne vpišite dělo, ktoro jest pod ohranoju avtorskyh prav, bez pozvoljenja.

Anulovati Pomoč pri pravjenju (otvori se v novom oknu)