Difference between revisions of "Medžuslovjansky jezyk"

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
[checked revision][pending revision]
(Viniteljnik a roditeljnik a dativ)
(Značky: Mobile edit Mobile web edit vizualna pravka)
 
(43 intermediate revisions by 3 users not shown)
Vrš 1: Vrš 1:
  +
{{Infobox jezyk
{| class="info"
 
  +
| subtitle = Umětny jezyk
|class="info__image" colspan="2"|[[File:Flag Slovjanskogo Jazika.svg|thumb|Horugva medžuslovjanskogo jezyka]]
 
  +
| nativename = {{lang|isv|Medžuslovjansky|isv|Меджусловјанскы}}
|-
 
  +
| image = Flag Slovjanskogo Jazika.svg
|class="info__divider" colspan="2"|<hr>
 
  +
| caption = Horugva medžuslovjanskogo jezyka
|- class="info__value"
 
  +
| creators = [[Jan van Steenbergen]], [[Vojtěh Merunka]] i dr.
|colspan="2"| {{lang|isv|Medžuslovjanski|Меджусловјански}}
 
  +
| date = 2017, na osnově: [[Slovianski]] (2006) i [[Novoslověnsky]] (2009)
|-
 
  +
| speakers = několiko sot (2012)
|class="info__divider" colspan="2"|<hr>
 
  +
| script =
|- class="info__header"
 
!colspan="2"| Opis
 
|- class="info__value"
 
! Byl stvarjamy
 
|class="plainlist"| Ondrej Rečnik, Gabriel Svoboda, [[Jan van Steenbergen]], Igor Polyakov, Vojtech Merunka, Steeven Radzikowski
 
|- class="info__value"
 
! Data
 
|class="plainlist"| 2006
 
|- class="info__value"
 
! Upotrebiteli
 
|class="plainlist"| nekoliko stov (2012)
 
|- class="info__value"
 
! Piśmennosť
 
|class="plainlist"|
 
 
*[[latinica]]
 
*[[latinica]]
 
*[[kirilica]]
 
*[[kirilica]]
  +
| family =
|-
 
  +
*[[Umětne jezyky]]
|class="info__divider" colspan="2"|<hr>
 
  +
**[[Medžunarodne pomočne jezyky]]
|- class="info__header"
 
  +
***[[Zonalno skonstruovane jezyky]]
!colspan="2"| Ceľ
 
  +
}}
|- class="info__value"
 
  +
'''Medžuslovjansky''' (takože: ''Novoslovjansky'', ''Vseslovjansky'') jest umětny pomočny [[slovjanske jezyky|slovjansky jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[staroslovjansky|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne narodny jezyk, pisany jest i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]].
|colspan="2"|
 
*[[Skonstruovane jezyki]]
 
**[[Medžunarodne pomočne jezyki]]
 
***[[Zonaľne skonstruovane jezyki]]
 
|}
 
'''{{langt|isv|Medžuslovjansky}}''' ('''{{langt|isv|Меджусловјанскы}}''', takože: ''Novoslovjansky'', ''Vseslovjansky'') jest umětny pomočny [[slovjanske jezyky|slovjansky jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[staroslovjansky|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.<ref>Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''</ref> Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne narodny jezyk, pisany jest i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]].
 
   
Medžuslovjansky jezyk byl vprvo opisany v lětah 1659–1666.<ref>М.И. Исаев, ''<nowiki>Словарь этнолингистических понятий и терминов</nowiki>'' (Москва, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка'', v: ''Вестник Московского государственного областного университета'' (<nowiki>Московский государственный областной университет</nowiki>, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> V medžuslovjanskym umějut govoriti několiko stov ljudij.<ref name="iliev">G. Iliev, ''[http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf Short History of the Cyrillic Alphabet]'' (Plovdiv, 2012), str. 67. [http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html HTML version]</ref> Prědloženy kod ISO 639-3 medžuslovjanskogo jest <code>isv</code>.<ref>http://www.sil.org/iso639-3/chg_detail.asp?id=2012-146&lang=isv</ref>
+
Medžuslovjansky jezyk byl vprvo opisany v lětah 1659–1666.<ref>{{langt|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.</ref> Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.<ref>{{langt|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{langt|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.</ref> V medžuslovjanskym umějut govoriti několiko stov ljudij.<ref name="iliev">{{langt|en|G. Iliev, ''[http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf Short History of the Cyrillic Alphabet]''}} (Plovdiv, 2012), str. 67. [http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}]</ref> Prědloženy kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jest <code>{{-|isv}}</code>.<ref>[http://www.sil.org/iso639-3/chg_detail.asp?id=2012-146&lang=isv {{-|SIL.org}}]</ref>
   
== Istorija ==
+
== Historija ==
[[File:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
+
[[File:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazan{{-|}}je ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
Tradicijno, medžuslovjanski jezyk beše blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije veret, že Slovjani sut jedin narod, i smeret k ihnjego kulturno-političnogo sjedinjenija. Zajedno s myslju občej slovjanskoj državy je povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Nekoji mneli, že rolju vseslovjanskogo jezyka jest povinen igrati [[russki]], jezyk najveličejšej i najmočnejšej slovjanskoj državy, materski jezyk bliz poloviny vseh Slovjanov i govorimy od ješče 15-20%. Jednakže panslavisti v drugih slovjanskih krajah bojahu se russkoj hegemonije i predpočitahu neutralnejše razrešenije. Očevidnym kandidatom beše [[starocrkovnoslovjanski]] ili [[staroslovjanski]], jezyk blizko spokrvnjeny s občem predkom živih [[slovjanske jezyki|slovjanskih jezykov]], s dolgoju istorijeju v pravoslavnoj liturgiji.
+
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnogo kulturno-političnogo sjedinjenja. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih Slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky]] (ili [[starocrkovnoslovjansky]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občem prědkom vsih živyh [[slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.
   
Pomimo teh cennostij, crkovnoslovjanski imaše takože problemy: toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, kotore dnes ne sut koristajeme, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor, iz kotorogo mnoge slova ne sut prežili v modernyh jezykah. Iz drugoj strany, v crkovnoslovjanskom nemaje mnogih slov za sučasne pojetija. Že by crkovnoslovjanski mogl služiti obyčnoj komunikaciji, treba je bylo go prvo modernizovati. Rezultatom toj modernizacije jest znajemy pod mnogimi nazvami: medžuslovjanski, vseslovjanski, novoslovjanski ili prosto slovjanski. Možno kazati, že medžuslovjanski načina se tamo, gde staroslovjanski konči se.
+
Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristi, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudjami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se onde, kde končaje se staroslovjansky.
   
Prvym avtorom, kotory v 1665 gode je napisal medžuslovjanski gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatski]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. On je opublikoval gramatiku osnovanu glavno na russkom izdaniji crkovnoslovjanskogo i na [[hrvatski|hrvatskom]], ale v menejšej mere takože na drugih slovjanskih jezykah. Križanič je imenoval svoj projekt «Ruski jezik», že by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] cara.
+
Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[hrvatsky|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.
   
Pozdnej, Križaničev priklad sut nasledovali mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/slovianski/constructed_slavic_languages Umele slovjanske jezyki]</ref> Najvažnejšimi sred nih sut:
+
Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.<ref>[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]</ref> Najvažnějše srěd njih sut:
* [[Jan Herkeľ]] – [[Universalis Lingua Slavica]] (1826)
+
* [[Jan Herkeľ]] – {{langt|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826)
 
* [[Božidar Raič]] – [[Vseslavenščina]] (1853)
 
* [[Božidar Raič]] – [[Vseslavenščina]] (1853)
* [[Vaceslav Bambas]] – [[Vsjeslovianьskyь]] (1861)
+
* [[Vaceslav Bambas]] – {{-|[[Vsjeslovianьskyь]]}} (1861)
 
* [[Matija Majar-Ziljski]] – [[Uzajemni Pravopis Slavjanski]] (1865)
 
* [[Matija Majar-Ziljski]] – [[Uzajemni Pravopis Slavjanski]] (1865)
* [[Ignac Hošek]] – [[Neuslawisch]] (1907)
+
* [[Ignac Hošek]] – {{-|[[Neuslawisch]]}} (1907)
* [[Bogulmil Holy]] – [[Slavski jezik]] (1920)
+
* [[Josef Konečny]] – [[Slavina]] (1912)
* [[Ladislav Podmele]] – [[Mežduslavjanski jezik]] (1950-te leta)
+
* [[Bogumil Holy]] – [[Slavski jezik]] (1920)
  +
* [[Ladislav Podmele]] – [[Mežduslavjanski jezik]] (1950-te lěta)
   
  +
Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novym, globalizovanym světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.<ref>{{langt|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{langt|de|M. Okuka & U. Schweier}}, red., {{langt|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.</ref><ref>{{langt|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.</ref>
Na početku digitalnoj ery tute stare projekty behu zabezpamečene. Jednakže s vzrodženijem kako panslavističnoj ideje tako i potreby komunikacijnogo sredstva medžu slovjanami raznoj narodnosti, povstali sut nove projekty za naturalističny medžuslovjanski jezyk.<ref>Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen''], v: M. Okuka & U. Schweier, red., ''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4), str. 25.</ref><ref>Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet''], 2009, str. 37.</ref> V 2006 gode je povstal grupovy projekt pod nazvoju [[slovianski]], čestično v opoziciji k umetnogo haraktera jezyka [[slovio]]. Celjem bylo iztvorjenije prostogo, neutralnogo jezyka, kotory byl by razumlivy za Slovjanov bez prednjego učenija.<ref name="balkaninsight">Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight, 18 februara 2010.</ref> Vprvo jezyk beše razvivany v treh različnyh variantah ([[slovianski-P]], [[slovianski-N]], [[slovianski-S]]), ale od 2009 goda naturalistična versija nazyvaje se oficialno «slovianski». Slovianski vprvo je byl znajemy iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для <nowiki>вчителя й учнів</nowiki> 5 класу"], v: ''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1'' (Kryvyj Rih 2008, ISBN 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. <nowiki>Европейский русский альянс</nowiki>, 23 junija 2007.</ref> V 2010 gode slovianski stal znajemy blagodareč statijam, kotore v raznyh krajah pojavili se v prese, medžu drugimi na poljskom portale ''Interia.pl''<ref>Ziemowit Ščerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieč wšyscy Słowianie'']. Interia.pl, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazete ''Večernje Novosti''<ref>Marko Prelevič, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''Словијански да свако разуме'']. Večernje Novosti, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdaniju ''Reader's Digest''.<ref>Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija, junij 2010, str. 13-15.</ref>
 
   
  +
V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
V 2009 gode je povstal takože [[slovioski]] kako usilije k sjedinjeniju projektov slovianski i slovio. Nakonec v 2010 gode je pojavil se [[novoslovensky]], projekt [[Vojteh Merunka|Vojteha Merunki]] k moderniziciji staroslovjanskogo jezyka.<ref>Vojtech Merunka, ''Jazyk novoslovienskij'' (Praga 2010, ISBN 978-80-87313-51-0).</ref>
 
  +
* '''Slovo''' (takože zvany "{{langt|isv|Slověnskyj język}}" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanym praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržival bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i {{-|'''ď'''}}. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
  +
* '''Slovio''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, Marka Hučka. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i {{-|'''wx'''}}. Nejasno jest, byl li slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
  +
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by bylo improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
  +
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, "Slavoboj" {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskom. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
  +
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medijev i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko deseti zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio primětili jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}).
   
  +
V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[slovianski]]'''. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.<ref name="balkaninsight">{{langt|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.</ref> V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''slovianski-P''' (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i '''slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.
Od 2011 goda poslednje tri projekty surabotajut s soboju blizko pod nazvoju '''medžuslovjanski''', imajuč medžu drugimi obči slovnik i obču internetnu gazetu, ''Izviestija.info''.<ref>http://www.izviestija.info</ref> Hoti medžuslovjanski ne jest ješče vpolno standardizovany, različne versije sut sobe mnogo podobne.
 
  +
  +
V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se '''slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.<ref>{{langt|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу"]}}, v: {{langt|uk|''Філологічні студії. <nowiki>Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету</nowiki>. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.</ref><ref>{{langt|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.</ref> V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{langt|pl|Interia.pl}}''<ref>{{langt|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.</ref>, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''<ref>{{langt|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&status=jedna&vest=171149 ''{{langt|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{langt|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.</ref> i v srbskom izdanju ''{{langt|en|Reader's Digest}}''.<ref>{{langt|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.</ref>
  +
  +
Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''rozumio'''. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''slavju slovio''', potom pod nazvoju '''slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).
  +
  +
V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.<ref>{{langt|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).</ref> Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}''').
  +
  +
V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{langt|isv|Izviestija.info}}''.<ref>{{-|http://www.izviestija.info}}</ref> V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa 2017]]}} prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.
   
 
== Harakteristika ==
 
== Harakteristika ==
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobe mnogo blizke. Vse projekty skladajut se izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na predpoloženiji, že slovjanske jezyki sut sobe dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, kotory vsaki Slovjan može legko čitati i razumeti bez nikakogo prednjego naučenija. Jednakže mnenija o uravnji oproščenija sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenije i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, može pričiniti, že jezyk jest legčejše v učeniji za ne-Slovjanov, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskih jezykov i nadavaje mu premnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Narodna Pravda, 22 avgusta 2009.</ref> Vsako gramatika jest legčejša od naturalnyh slovjanskih jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogih jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenije». V rezultate, ona jest jednovremenno legka i približena k složenoj gramatike vseh naturalnyh slovjanskih jezykov.
+
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.<ref name="narodna pravda">{{langt|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.</ref> V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.
   
Sred govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmaniju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka, abo kako susedny jezyk blizko s nim spokrvnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno legko vmešati slova i druge elementy iz slovjanskih jezykov v medžuslovjanski, pisanije na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanijem izmen. V praktike vsaki avtor piše inače, nekogda daže mešajuč elementy iz raznyh medžuslovjanskih projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umetnym jazykam kako [[esperanto]], medžuslovjanski jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 ''Панславизм не умер окончательно'']. CNews.</ref>
+
Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.<ref>[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{langt|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.</ref>
   
 
== Azbuka ==
 
== Azbuka ==
   
Pravopisy povyših medžuslovjanskih projektov sut različne, nekoje imajut bogatejšu ortografiju neželi druge. Jednakže vse projekty harakterizuje [[dvualfabetnost]], drugimi slovami: možno ih pisati i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanija na kojem-libo slovjanskoj klaviature. Za to streti se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh predpočitanij i od jegovyh tehničnyh možnosti. Hoti nemaje nikakogo standardizovanogo pravopisa, bliz vse projekty izhodet iz nastupnoj osnovy:
+
Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje [[dvualfabetnost]], drugymi slovami: možno jest je pisati i [[latinica|latiniceju]] i [[kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na kojemkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčaje se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Obače, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije.
  +
  +
Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev.
  +
  +
=== Standardny pravopis ===
  +
  +
Standardny (ili osnovny) pravopis izgledaje tako:
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
! Latinica !! Kirilica !! Varianty !! Izgovor
+
! Latinica !! Kirilica !! Izgovor
 
|-
 
|-
| align="center" | '''A a''' || align="center" | '''A а''' || || [ɑ] ~ [a]
+
| align="center" | {{-|'''A a'''}} || align="center" | {{-|'''A а'''}} || {{-|[ɑ] ~ [a]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''B b''' || align="center" | '''Б б''' || || [b]
+
| align="center" | {{-|'''B b'''}} || align="center" | {{-|'''Б б'''}} || {{-|[b]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''C c''' || align="center" | '''Ц ц''' || || [ʦ]
+
| align="center" | {{-|'''C c'''}} || align="center" | {{-|'''Ц ц'''}} || {{-|[ʦ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Č č''' || align="center" | '''Ч ч''' || lat. '''č''', '''č''', '''ч''' || [ʧ] ~ [tʂ]
+
| align="center" | {{-|'''Č č'''}} || align="center" | {{-|'''Ч ч'''}} || {{-|[ʧ] ~ [tʂ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''D d''' || align="center" | '''Д д''' || || [d]
+
| align="center" | {{-|'''D d'''}} || align="center" | {{-|'''Д д'''}} || {{-|[d]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | ''' ''' || align="center" | '''ДЖ дж''' || || [ʤ] ~ []
+
| align="center" | {{-|'''E e'''}} || align="center" | {{-|'''Е е'''}} || {{-|[ɛ] ~ [e]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''E e''' || align="center" | '''Е е''' || || [ɛ] ~ [e]
+
| align="center" | {{-|'''F f'''}} || align="center" | {{-|'''Ф ф'''}} || {{-|[f]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''E e''' || align="center" | '''Ѣ ѣ''' || lat. '''e''', '''ie''', '''je''' / kir. '''е''' || [jɛ] ~ [ʲɛ] ~ [ɛ]
+
| align="center" | {{-|'''G g'''}} || align="center" | {{-|'''Г г'''}} || {{-|[g] ~ [ɦ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''F f''' || align="center" | '''Ф ф''' || || [f]
+
| align="center" | {{-|'''H h'''}} || align="center" | {{-|'''Х х'''}} || {{-|[x]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''G g''' || align="center" | '''Г г''' || || [g] ~ [ɦ]
+
| align="center" | {{-|'''I i'''}} || align="center" | {{-|'''И и'''}} || {{-|[i] ~ [ji]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''H h''' || align="center" | '''Х х''' || lat. '''ch''' || [x]
+
| align="center" | {{-|'''J j'''}} || align="center" | {{-|'''Ј ј'''}} || {{-|[j]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''I i''' || align="center" | '''И и''' || kir. (Majar) '''і''' || [i] ~ [ji]
+
| align="center" | {{-|'''K k'''}} || align="center" | {{-|'''К к'''}} || {{-|[k]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''J j''' || align="center" | '''Ј ј''' || kir. '''<nowiki>й</nowiki>''' || [j]
+
| align="center" | {{-|'''L l'''}} || align="center" | {{-|'''Л л'''}} || {{-|[l] ~ [ɫ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''K k''' || align="center" | '''К к''' || || [k]
+
| align="center" | {{-|'''M m'''}} || align="center" | {{-|'''М м'''}} || {{-|[m]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''L l''' || align="center" | '''Л л''' || || [l] ~ [ɫ]
+
| align="center" | {{-|'''N n'''}} || align="center" | {{-|'''Н н'''}} || {{-|[n]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''LJ lj''' || align="center" | '''ЛЬ ль''' || lat. '''ľ''', '''l’''' / kir. '''ль''' || [lj] ~ [] ~ [ʎ]
+
| align="center" | {{-|'''O o'''}} || align="center" | {{-|'''О о'''}} || {{-|[ɔ] ~ [o]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''M m''' || align="center" | '''М м''' || || [m]
+
| align="center" | {{-|'''P p'''}} || align="center" | {{-|'''П п'''}} || {{-|[p]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''N n''' || align="center" | '''Н н''' || || [n]
+
| align="center" | {{-|'''R r'''}} || align="center" | {{-|'''Р р'''}} || {{-|[r]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''NJ nj''' || align="center" | '''НЬ нь''' || lat. '''ń''', '''ń''', '''n’''' / kir. '''нь''' || [nj] ~ [nʲ] ~ [ɲ]
+
| align="center" | {{-|'''S s'''}} || align="center" | {{-|'''С с'''}} || {{-|[s]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''O o''' || align="center" | '''О о''' || || [ɔ] ~ [o]
+
| align="center" | {{-|'''Š š'''}} || align="center" | {{-|'''Ш ш'''}} || {{-|[ʃ] ~ [ʂ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''P p''' || align="center" | '''П п''' || || [p]
+
| align="center" | {{-|'''T t'''}} || align="center" | {{-|'''Т т'''}} || {{-|[t]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''R r''' || align="center" | '''Р р''' || || [r]
+
| align="center" | {{-|'''U u'''}} || align="center" | {{-|'''У у'''}} || {{-|[u]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''S s''' || align="center" | '''С с''' || || [s]
+
| align="center" | {{-|'''V v'''}} || align="center" | {{-|'''В в'''}} || {{-|[v] ~ [ʋ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Š š''' || align="center" | '''Ш ш''' || lat. '''š''', '''š''' / kir. '''ш''' || [ʃ] ~ [ʂ]
+
| align="center" | {{-|'''Y y'''}} || align="center" | {{-|'''Ы ы'''}} || {{-|[i] ~ [ɪ] ~ [ɨ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''T t''' || align="center" | '''Т т''' || || [t]
+
| align="center" | {{-|'''Z z'''}} || align="center" | {{-|'''З з'''}} || {{-|[z]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''U u''' || align="center" | '''У у''' || || [u]
+
| align="center" | {{-|'''Ž ž'''}} || align="center" | {{-|'''Ж ж'''}} || {{-|[ʒ] ~ [ʐ]}}
  +
|}
  +
  +
Kromě povyših bukv sut četyri digrafy:
  +
  +
{| class="wikitable"
  +
! Latinica !! Kirilica !! Izgovor
  +
|-
  +
| align="center" | {{-|'''DŽ dž'''}} || align="center" | {{-|'''ДЖ дж'''}} || {{-|[ʤ] ~ [dʐ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''V v''' || align="center" | '''В в''' || || [v] ~ [ʋ]
+
| align="center" | {{-|'''LJ lj'''}} || align="center" | {{-|'''ЛЬ ль'''}} || {{-|[lj] ~ [] ~ [ʎ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Y y''' || align="center" | '''Ы ы''' || lat. '''i''', kir. '''и''' (Majar: '''і''') || [i] ~ [ɪ] ~ [ɨ]
+
| align="center" | {{-|'''NJ nj'''}} || align="center" | {{-|'''НЬ нь'''}} || {{-|[nj] ~ [] ~ [ɲ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Z z''' || align="center" | '''З з''' || || [z]
+
| align="center" | {{-|'''RJ rj'''}} || align="center" | {{-|'''РЬ рь'''}} || {{-|[rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ž ž''' || align="center" | '''Ж ж''' || lat. '''zs''', '''ž''', '''zh''', '''ż''', '''ƶ''' || [ʒ] ~ [ʐ]
 
 
|}
 
|}
   
  +
=== Varianty ===
Povyše bukvy sut osnovne, ale krome nih možno ješče stretiti sledujuče:
 
  +
  +
Tomu, že někoje bukvy ne prisučstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljaje se slědujuče variacije:
  +
  +
* Vměsto lat. {{-|'''č š ž'''}} možno jest pisati {{-|'''cz sz zs'''}} ili {{-|'''cx sx zx'''}}.
  +
* Kto imaje problemy s bukvoju {{-|'''y/ы}}''' može takože pisati {{-|'''i/и}}'''.
  +
* Vměsto kir. {{-|'''ј'''}} možno jest pisati {{-|'''й'''}} (togda vměsto {{-|'''ја/ьа'''}} i {{-|'''ју/ьу'''}} piše se {{-|'''я'''}} i {{-|'''ю'''}}).
  +
* Vměsto kir. {{-|'''ль нь'''}} možno jest pisati {{-|'''љ њ'''}}.
  +
  +
=== Naučny pravopis ===
  +
  +
Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju '''Naučny medžuslovjansky pravopis''', ktory sodrživaje sostav opcionalnyh bukv, ktore prědavajut dodatočnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Inymi slovami, naučny medžuslovjansky pravopis jest prototipičny alfabet, ktory služi kako «izhodny kod», iz ktorogo možno izvesti različne variacije.
  +
  +
Naučny medžuslovjansky pravopis ograničaje se k latinici, tomu že kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t.d. za množinstvo ljudij sut nerazumlive.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
! Latinica !! Kirilica !! Varianty !! Izgovor
+
! Latinica !! Proizhodženje !! Izgovor
 
|-
 
|-
| align="center" | '''''' || align="center" | '''Ъ ъ''' || normalno ne piše se || [ə]
+
| align="center" | {{-|'''Å å'''}} || Psl. {{-|'''TorT/TolT'''}} > Ssl. {{-|'''TraT/TlaT'''}} || {{-|[ɒ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''E e''' || align="center" | '''Ѧ ѧ''' || normalno: lat. '''e''', kir. '''е''' || [jæ] ~ [ʲæ]
+
| align="center" | {{-|'''Ě ě'''}} || Ssl. {{-|'''ѣ'''}} || {{-|[ʲɛ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''U u''' || align="center" | '''Ѫ ѫ''' || normalno: lat. '''u''', kir. '''у''' || [u] ~ [ow]
+
| align="center" | {{-|'''Ę ę'''}} || Ssl. {{-|'''ѧ'''}} || {{-|[ʲæ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ř ř''' || align="center" | '''РЬ рь''' || lat. '''ŕ''', '''rj''', '''r’'''; normalno: lat. '''r''', kir. '''р''' || [rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]
+
| align="center" | {{-|'''Ò ò'''}} || Ssl. silny {{-|'''ъ'''}} || {{-|[ə]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ď ď''' || align="center" | '''ДЬ дь''' || lat. '''dj''', '''d’'''; normalno: lat. '''d''', kir. '''д''' || [dj] ~ [dʲ] ~ [ɟ] ~ [d]
+
| align="center" | {{-|'''Ų ų'''}} || Ssl. {{-|'''ѫ'''}} || {{-|[u] ~ [ow]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ť ť''' || align="center" | '''ТЬ ть''' || lat. '''tj''', '''t’'''; normalno: lat. '''t''', kir. '''т''' || [tj] ~ [tʲ] ~ [c] ~ [t]
+
| align="center" | {{-|'''Ľ ľ'''}} ili {{-|'''Ĺ ĺ'''}} || Ssl. {{-|'''ль'''}} (vměsto {{-|'''lj'''}}) || {{-|[lj] ~ [] ~ [ʎ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ś ś''' || align="center" | '''СЬ сь''' || lat. '''sj''', '''s’'''; normalno: lat. '''s''', kir. '''с''' || [sj] ~ [sʲ] ~ [ɕ] ~ [s]
+
| align="center" | {{-|'''Ń ń'''}} ili {{-|'''Ň ň'''}} || Ssl. {{-|'''нь'''}} (vměsto {{-|'''nj'''}}) || {{-|[nj] ~ [] ~ [ɲ]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Ź ź''' || align="center" | '''ЗЬ зь''' || lat. '''zj''', '''z’'''; normalno: lat. '''z''', kir. '''з''' || [zj] ~ [] ~ [ʑ] ~ [z]
+
| align="center" | {{-|'''Ŕ ŕ'''}} ili {{-|'''Ř ř'''}} || Ssl. {{-|'''рь'''}} (vměsto {{-|'''rj'''}}) || {{-|[rj] ~ [] ~ [] ~ [r]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Č č''' || align="center" | '''Ћ ћ''' || lat. '''tj'''; normalno: lat. '''č''', kir. '''ч''' || [ʨ]
+
| align="center" | {{-|'''Ď ď'''}} || Ssl. {{-|'''дь'''}} || {{-|[dj] ~ [dʲ] ~ [ɟ] ~ [d]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''Đ đ''' || align="center" | '''Ђ ђ''' || lat. '''dź'''; normalno: lat. '''dž''', , kir. '''дж''' || [ʥ]
+
| align="center" | {{-|'''Ť ť'''}} || Ssl. {{-|'''ть'''}} || {{-|[tj] ~ [tʲ] ~ [c] ~ [t]}}
 
|-
 
|-
| align="center" | '''X x''' || align="center" | '''КС кс''' || normalno: lat. '''ks''' || [ks]
+
| align="center" | {{-|'''Ś ś'''}} || Ssl. {{-|'''сь'''}} || {{-|[sj] ~ [sʲ] ~ [ɕ] ~ [s]}}
  +
|-
  +
| align="center" | {{-|'''Ź ź'''}} || Ssl. {{-|'''зь'''}} || {{-|[zj] ~ [zʲ] ~ [ʑ] ~ [z]}}
  +
|-
  +
| align="center" | {{-|'''Ć ć'''}} || Psl. {{-|'''tj'''}} > Ssl. {{-|'''щ'''}} || {{-|[ʨ]}}
  +
|-
  +
| align="center" | {{-|'''Đ đ'''}} || Psl. {{-|'''dj'''}} > Ssl. {{-|'''жд'''}} (vměsto {{-|'''dž'''}} v slovjanskyh slovah) || {{-|[ʥ]}}
  +
|-
  +
| align="center" | {{-|'''X x'''}} || vměsto {{-|'''ks'''}} v medžunarodnyh slovah || {{-|[ks]}}
 
|}
 
|}
   
  +
== Gramatika ==
Nakonec v kirilici jestvujut razne ligatury (bukvy predstavjajuče kombinacije dvu bukv):
 
  +
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov slovianski i novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.<ref>Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.</ref>
  +
  +
=== Imenniky ===
  +
Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:<br>
  +
1. imeniteljnik (''nominativ'')<br>
  +
2. viniteljnik (''akuzativ'')<br>
  +
3. roditeljnik (''genitiv'')<br>
  +
4. dateljnik (''dativ'')<br>
  +
5. tvoriteljnik (''instrumental'')<br>
  +
6. městnik (''lokativ'')<br>
  +
7. zvateljnik (''vokativ'')
  +
  +
==== Sklonjenje imennikov ====
  +
V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja:
  +
* Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku.
  +
* Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto sklonjenje jest identično mužskomu.
  +
* Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom.
  +
* Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
  +
|+ '''Sklonjenje imennikov'''
! Ligatura !! Vmesto
 
  +
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužsky rod !! colspan="2" | srědnji rod !! colspan="3" | žensky rod
 
|-
 
|-
  +
! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø
| align="center" | '''Я я''' || align="center" | '''ја''' ili '''ьа'''
 
 
|-
 
|-
  +
! colspan="9" | jednina
| align="center" | '''Є є''' || align="center" | '''је''' ili '''ье'''
 
 
|-
 
|-
  +
! I.
| align="center" | '''Ї ї''' || align="center" | '''ји''' ili '''ьи'''
 
  +
| brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost
 
|-
 
|-
  +
! V.
| align="center" | '''Ю ю''' || align="center" | '''ју''' ili '''ьу'''
 
  +
| brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost
 
|-
 
|-
  +
! R.
| align="center" | '''Ѩ ѩ''' || align="center" | '''јѧ''' ili '''ьѧ'''
 
  +
| brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
 
|-
 
|-
  +
! D.
| align="center" | '''Ѭ ѭ''' || align="center" | '''јѫ''' ili '''ьѫ'''
 
  +
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
 
|-
 
|-
  +
! T.
| align="center" | '''Щ щ''' || align="center" | '''шч''' ili '''шт'''
 
  +
| brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju'''
  +
|-
  +
! M.
  +
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
  +
|-
  +
! Z.
  +
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i'''
  +
|-
  +
! &nbsp; !! colspan="9" | množina
  +
|-
  +
! I.
  +
| brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
  +
|-
  +
! V.
  +
| brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
  +
|-
  +
! R.
  +
| brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij'''
  +
|-
  +
! D.
  +
| brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam'''
  +
|-
  +
! T.
  +
| brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami'''
  +
|-
  +
! M.
  +
| brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah'''
 
|}
 
|}
   
  +
==== Varianty i izključenja ====
== Gramatika ==
 
Tomu že medžuslovjanski jezyk ne jest standardizovany, ili jest standarizovany mnogokratno od raznyh ljudij, sut razliki v gramatike, kotore težko jest umestiti v jednoj tabeli. Nekoje projakty imajut gramatiku bliz identičnu k staroslovjanskoj, druge imajut vyše oproščenu gramatiku. Za to treba podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym praviljnym sposobom pisanija medžuslovjanskogo, ale sut povstali kako kompromis na osnove sravnjenija različnyh projektov, glavno slovianski i novoslovensky.<ref>Čestično obrabotany na osnove statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. Izviestija.info, 29 januara 2012.</ref>
 
   
  +
Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru).
=== Imenniki ===
 
  +
Imenniki imajut tri rody (mužski, ženski, srednji) i dva čisla (jedinstveno čislo i množstveno čislo); nekoje projekty, zvlašče starejše, podavajut takože dvojno čislo. Tako samo, kako vse slovjanske jezyki krome bolgarskogo i makedonskogo, medžuslovjanski imaje šest padežev:<br>
 
  +
Jestvuje malo količstvo mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''.
1. imeniteljnik (''nominativ'')<br>
 
  +
2. viniteljnik (''akuzativ'')<br>
 
  +
Sklonjenje po vzoru '''-a''' sodrživaje takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''.
3. roditeljnik (''genitiv'')<br>
 
  +
4. dateljnik (''dativ'')<br>
 
  +
Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''.
5. tvoriteljnik (''instrumental'')<br>
 
  +
6. mestnik (''lokativ'')
 
  +
==== Atematično sklonjenje ====
   
  +
Atematično sklonjenje poizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykah ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju.
Krome togo, čest slovjanskih jezykov, a takože medžuslovjanskih projektov, imaje zvateljnik (''vokativ'') kako sedmy padež. Hoti zvateljnik ne jest pravdivy padež, obyčno jest podavany v tabeljah s sklonjenijami. Zvateljnik jestvuje jedino v pade mužskih i ženskih imennikov v jedinstvenom čisle.
 
   
  +
V obče tematično sklonjenje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije:
==== Sklonjenija ====
 
  +
* mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene''
V principe medžuslovjanske imenniki imajut četyri ili pet sklonjenij:
 
  +
* srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene''
* Imenniki '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdymi i mekkimi korenjami, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V pade živyh, viniteljnik jest identičny k roditeljniku, v pade neživyh k imeniteljniku.
 
  +
* srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete''
* Imenniki '''srednjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v pade tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v pade mekkih korenjev).
 
  +
* srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese''
* Imenniki '''ženskogo roda''' imajuče končinu '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkim sklonjenijem. Grupa sodrživaje takože nekoliko imennikov od '''-i''' (napr. ''bogini'') i nekoliko mužskih imennikov od '''-a''' (napr. ''sluga'').
 
  +
* ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve''
* Imenniki '''ženskogo roda''' končeče suglaskoju. Tuta grupa sodrživaje mnogo imennikov s končinoju '''-ost'''.
 
  +
* ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i doči/dočere''
* Atematično sklonjenije poizhodi iz praslovjanskogo i jest v crkovnoslovjanskom, ale v sučasnyh jezykah ono jest sravnjeno s regularnymi sklonjenjami. Medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjeniju. V obče tematično sklonjenije sodržuje imenniki vseh treh rodov, glavno srednjego roda:
 
** srednjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene''
 
** srednjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno deti i mlade životne, napr. ''tele/telete''
 
** srednjego roda kategorije '''-o/-es-''', redka grupa sodrživajuča jedino nekoliko slov, napr. ''nebo/nebese''
 
** mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene''
 
** ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov''
 
** ženskogo roda na '''-i/-er-''', napr. ''mati''
 
   
  +
V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjaje se kako regularne imenniky:
V pade atematičnyh imennikov vsegda jest možnost sklonjenija suglasno regularnym vzoram: ''ime/imena, tele/teleta, nebo/neba, kameń/kamenja, crkov/crkvi, mati/materi''.
 
  +
* ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...''
  +
* ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...''
  +
* ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...''
  +
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
  +
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
  +
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenije imennikov'''
+
|+ '''Regularno sklonjenje imennikov'''
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="4" | mužski rod !! colspan="2" | srednji rod !! colspan="3" | ženski rod !! colspan="3" | atematično sklonjenije
+
! rowspan="3" | &nbsp; !! mužsky rod !! colspan="3" | srědnji rod !! colspan="2" | žensky rod
 
|-
 
|-
  +
! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r-
! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø !! m. !! s. !! ž.
 
 
|-
 
|-
! colspan="12" | jedinstveno čislo
+
! colspan="6" | jednina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || moŕ'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost || kamen || ime || mati
+
| kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || moŕ'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost || kamen || ime || mater
+
| kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || moŕ'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' || kamen'''e''' || imen'''e''' || mater'''e'''
+
| kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e'''
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || moŕ'''u''' || žen'''e''' || zemj'''i''' || kost'''i''' || kamen'''i''' || imen'''i''' || mater'''i'''
+
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || moŕ'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju''' || kamen'''em''' || imen'''em''' || mater'''ju'''
+
| kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju'''
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''i''' || kraj'''i''' || slov'''e''' || moŕ'''i''' || žen'''e''' || zemj'''i''' || kost'''i''' || kamen'''i''' || imen'''i''' || mater'''i'''
+
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
 
|-
 
|-
 
! Z.
 
! Z.
  +
| kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || moŕ'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''(i)''' || kamen'''(i)''' || ime || mati
 
 
|-
 
|-
! &nbsp; !! colspan="12" | množstveno čislo
+
! &nbsp; !! colspan="6" | množina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || moŕ'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' || kamen'''i''' || imen'''a''' || mater'''i'''
+
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || moŕ'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i''' || kamen'''i''' || imen'''a''' || mater'''i'''
+
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij''' || kamen'''ev''' || imen || mater'''ij'''
+
| kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || moŕ'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''im''' || kamen'''am''' || imen'''am''' || mater'''am'''
+
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam'''
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || moŕ'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''imi''' || kamen'''ami''' || imen'''ami''' || mater'''ami'''
+
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami'''
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || moŕ'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''im''' || kamen'''ah''' || imen'''ah''' || mater'''ah'''
+
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah'''
 
|}
 
|}
   
  +
=== Pridavniky ===
Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v pade mestnika u mužskih i srednjih slov v jedinstvenom čisle. Posle '''k''', '''g''' ili '''h''' najlepej jest pisati končinu '''-u''' vmesto '''-e/-i'''. Tomu že sut tri razne končiny ('''-e -i -u'''), sut takože razne oproščenija, napr. vsegda '''-e''', vsegda '''-u''', i t.d.
 
  +
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme prěd njimi. Sklonjenje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.
 
=== Pridavniki ===
 
Pridavniki vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme pred nim. Sklonjenije jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekki. V kolumne mužskih imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.
 
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenije pridavnikov'''
+
|+ '''Sklonjenje pridavnikov'''
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekki vzor
+
! rowspan="3" | &nbsp; !! colspan="3" | tvrdy vzor !! colspan="3" | mekky vzor
 
|-
 
|-
 
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
 
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
 
|-
 
|-
! colspan="6" | jedinstveno čislo
+
! colspan="6" | jednina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svež'''i''' || svež'''e''' || svež'''a'''
+
| dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a'''
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svež'''ego'''/svež'''i''' || svež'''e''' || svež'''u'''
+
| dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u'''
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svež'''ego''' || svež'''ego''' || svež'''ej'''
+
| dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej'''
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svež'''emu''' || svež'''emu''' || svež'''ej'''
+
| dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej'''
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svež'''im''' || svež'''im''' || svež'''eju'''
+
| dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju'''
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svež'''em''' || svež'''em''' || svež'''ej'''
+
| dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej'''
 
|-
 
|-
! &nbsp; || colspan="6" | množstveno čislo
+
! &nbsp; || colspan="6" | množina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svež'''i'''/svež'''e''' || svež'''e''' || svež'''e'''
+
| dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e'''
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svež'''ih'''/svež'''e''' || svež'''a''' || svež'''e'''
+
| dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e'''
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svež'''ih'''
+
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svěž'''ih'''
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| colspan="3" align="center" | dobr'''ym''' || colspan="3" align="center" | svež'''im'''
+
| colspan="3" align="center" | dobr'''ym''' || colspan="3" align="center" | svěž'''im'''
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| colspan="3" align="center" | dobr'''ymi''' || colspan="3" align="center" | svež'''imi'''
+
| colspan="3" align="center" | dobr'''ymi''' || colspan="3" align="center" | svěž'''imi'''
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svež'''ih'''
+
| colspan="3" align="center" | dobr'''yh''' || colspan="3" align="center" | svěž'''ih'''
 
|}
 
|}
   
  +
==== Prislovniky i stupnjevanje ====
Ne vsaki projekt različaje medžu tvrdym i mekkim sklonjenijem. Jest takože možnost pisanija napr. ''dobrego'' vmesto ''dobrogo'' ili ''svežogo'' vmesto ''svežego''.
 
  +
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.
   
  +
Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby > slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky > širši, širje'', ''daleky > dalši, dalje'', ''legky > legši'', ''vuzky > vuzši, vuže''.
==== Prislovniki i stupnjovanije ====
 
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izmenjajuč končinu '''-y/-i''' na '''-o''': ''dobro'', ''svežo''.
 
   
  +
Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').
Vtory stupeń pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ejši''' (prislovnik '''-ej''' ili '''-eje'''): ''slaby > slabejši'' (''dobry'' stupnjuje se neregularno: ''lepši'' ili ''lučši'').
 
   
  +
Někoje pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:
Tretji stupeń tvori se dodavajuč predrastku '''naj-''' k prvomu ili k vtoromu stupnju: ''najslaby'' ili ''najslabejši'' (prislovnik ''najslabo'' ili ''najslabej(e)'').
 
  +
* ''veliky'' > ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
  +
* ''maly'' > ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
  +
* ''dobry'' > ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'')
  +
* ''zly'' > ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'')
  +
* ''blagy'' > ''unši'' ili ''blažejši'' (prislovnik: ''unje'' ili ''blažeje'')
  +
* ''legky'' > ''legši'' (prislovnik: ''legše'')
  +
* ''mekky'' > ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')
   
  +
Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristi se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny''.
=== Zaimenniki ===
 
   
  +
V sravnjenjah koristi se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slovo '''neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša neželi tamta kniga.''
==== Osobne zaimenniki ====
 
  +
'''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniki sklanjaje se kako v tabeli:
 
  +
V tretjem stupnju koristi se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''
  +
  +
=== Zaimenniky ===
  +
  +
==== Osobne zaimenniky ====
  +
'''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjaje se kako v tabelě:
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Osobne i refleksivne zaimenniki'''
+
|+ '''Osobne i refleksivne zaimenniky'''
 
|rowspan="3"|
 
|rowspan="3"|
!colspan="5"|jedinstveno čislo
+
!colspan="5"|jednina
!colspan="3"|množstveno čislo
+
!colspan="4"|množina
 
!rowspan="3"|refleksivny
 
!rowspan="3"|refleksivny
 
|-
 
|-
Vrš 339: Vrš 430:
 
!rowspan="2"|1. osoba
 
!rowspan="2"|1. osoba
 
!rowspan="2"|2. osoba
 
!rowspan="2"|2. osoba
!rowspan="2"|3. osoba
+
!colspan="2"|3. osoba
 
|-
 
|-
 
!m.
 
!m.
 
!sr.
 
!sr.
 
!ž.
 
!ž.
  +
!m.živ.
  +
!m.neživ./sr./ž.
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || —
+
| ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || —
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| mene (me) || tebe (te) || colspan="2" | jego || ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | ih || sebe (se)
+
| mene, me || tebe, te || colspan="2" | (n)jego, go || (n)ju || rowspan="2" | nas || rowspan="2" | vas || rowspan="2" | (n)jih || (n)je || sebe, se
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| mene || tebe || colspan="2" | jego || jej || sebe
+
| mene || tebe || colspan="2" | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| mne (mi) || tobe (ti) || colspan="2" | jemu || jej || nam || vam || im || sobe (si)
+
| mně, mi || tobě, ti || colspan="2" | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan="2" | (n)jim || sobě, si
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| mnoju || toboju || colspan="2" | nim || nju || nami || vami || nimi || soboju
+
| mnoju || toboju || colspan="2" | njim || nju || nami || vami || colspan="2" | njimi || soboju
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| mne || tobe || colspan="2" | nim || njej || nas || vas || nih || sobe
+
| mne || tobě || colspan="2" | njim || njej || nas || vas || colspan="2" | njih || sobě
 
|}
 
|}
   
Pred predložnikom osobne zaimenniki tretjej osoby imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez nih''.
+
Poslě prědložnikom osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.
   
==== Prisvojiteljne zaimenniki ====
+
==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniki sut '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''nečij''', '''ničij''' i t.d. V pade zaimennikov tretjej osoby koristaje se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''ih''', abo prisvojeteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''ihnji'''. Vse prisvojiteljne zaimenniki sklanjajut se kako pridavniki.mekkogo vzora.
+
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristi se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''
   
==== Ukazateljne zaimenniki ====
+
==== Ukazateljne zaimenniky ====
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniki mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dve možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, abo '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjanski zaimennik, kotory jest ostavil sledy v vseh slovjanskih jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogih.
+
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dvě možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, abo '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.
   
'''Sej''' i '''toj''' sut odpovedniki mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sut sklonjene kako '''toj'''.
+
'''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sut sklonjene kako '''toj'''.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenije ukazateljnyh zaimennikov'''
+
|+ '''Sklonjenje ukazateljnyh zaimennikov'''
 
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej
 
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | toj !! colspan="3" | sej
 
|-
 
|-
 
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
 
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
 
|-
 
|-
! colspan="7" | jedinstveno čislo
+
! colspan="7" | jednina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
Vrš 400: Vrš 493:
 
| tom || tom || toj || sem || sem || sej
 
| tom || tom || toj || sem || sem || sej
 
|-
 
|-
! colspan="7" | množstveno čislo
+
! colspan="7" | množina
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
Vrš 406: Vrš 499:
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| teh/tyh, te || te || te || sih, se || se || se
+
| tyh, te || te || te || sih, se || se || se
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| colspan="3" align="center" | teh/tyh || colspan="3" align="center" | sih
+
| colspan="3" align="center" | tyh || colspan="3" align="center" | sih
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| colspan="3" align="center" | tem/tym || colspan="3" align="center" | sim
+
| colspan="3" align="center" | tym || colspan="3" align="center" | sim
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| colspan="3" align="center" | temi/tymi || colspan="3" align="center" | simi
+
| colspan="3" align="center" | tymi || colspan="3" align="center" | simi
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| colspan="3" align="center" | teh/tyh || colspan="3" align="center" | sih
+
| colspan="3" align="center" | tyh || colspan="3" align="center" | sih
 
|}
 
|}
   
==== Pytateljne zaimenniki ====
+
==== Pytateljne zaimenniky ====
'''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniki sut '''kto''' za osoby i '''čo/što''' za predmety. Sut takože pridavniki '''kotory''' (ili '''ktory''' abo '''koj''') i '''kaki''' (ili '''jaki''').
+
'''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenije pytateljnyh zaimennikov'''
+
|+ '''Sklonjenje pytateljnyh zaimennikov'''
! &nbsp; !! kto !! čo/što
+
! &nbsp; !! kto !! čto
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| kto || čo, što
+
| kto || čto
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| kogo || čego
+
| kogo || čto
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| komu || čemu
+
| kogo || čego
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| kogo || čo, što
+
| komu || čemu
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| kim || čim
+
| kym || čim
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
Vrš 447: Vrš 540:
 
|}
 
|}
   
S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''nekto''', '''ničo''', '''vsaki''', '''inako'''.
+
S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''.
   
==== Odnositeljne zaimenniki ====
+
==== Odnositeljne zaimenniky ====
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniki sut tri:
+
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
* Najčestej strečany jest '''kotory''' (ili '''ktory''') – sklonjeny kako pridavnik
+
* Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
* Možny jest takože južnoslovjanski '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
+
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
* Koristajemy jest takože nečo arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vseh rodov i čisl, v drugih padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).
+
* Koristimy jest takože něčto arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).
   
=== Čislovniki ===
+
=== Čislovniky ===
   
'''Osnovne''' čįslovniki sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dve''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Vyše čislovniki tvori se dodavajuč '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dveste/trista/petsot'' oba sut praviljne.
+
'''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Vyše čislovniky tvori se dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot'' oba sut pravilne.
   
Sklonjenije jest kako v sledujučej tabeli. Vse čislovniki od 5 do 99 sklanjaje se kako imenniki tipa '''kost''' ili pridavniki mekkogo vzora.
+
Sklonjenje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjaje se kako imenniky tipa '''kost'''.
   
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Sklonjenije čislovnikov'''
+
|+ '''Sklonjenje čislovnikov'''
 
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5
 
! rowspan="2" | &nbsp; !! colspan="3" | 1 !! colspan="2" | 2 !! rowspan="2" | 3 !! rowspan="2" | 4 !! rowspan="2" | 5
 
|-
 
|-
Vrš 468: Vrš 561:
 
|-
 
|-
 
! I.
 
! I.
| jedin || jedno || jedna || dva || dve || tri || četyri || pet
+
| jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet
 
|-
 
|-
 
! V.
 
! V.
| jedin || jedno || jednu || dva || dve || tri || četyri || pet
+
| jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet
 
|-
 
|-
 
! R.
 
! R.
| colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvu (dvoh, dveh) || treh || četyreh || peti (petih)
+
| colspan="2" | jednogo || jednoj || colspan="2" | dvoh || trěh || četyrěh || peti
 
|-
 
|-
 
! D.
 
! D.
| colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvema (dvom, dvem) || trem || četyrem || peti (petim)
+
| colspan="2" | jednomu || jednoj || colspan="2" | dvoma || trěm || četyrěm || peti
 
|-
 
|-
 
! T.
 
! T.
| colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvema (dvoma) || trema || četyrmi || petju (petimi)
+
| colspan="2" | jednym || jednoju || colspan="2" | dvoma || trěmi || četyrěmi || petju
 
|-
 
|-
 
! M.
 
! M.
| colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvu (dvoh, dveh) || treh || četyreh || peti (petih)
+
| colspan="2" | jednom || jednoj || colspan="2" | dvoh || trěh || četyrěh || peti
 
|}
 
|}
   
'''Redne''' čislovniki tvori se dodavajuč '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenijem ''prvy'', ''vtory/drugi'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končinu '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.
+
'''Redne''' čislovniky tvori se dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končinu '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.
   
'''Ulamki''' (''frakcije''), s izključenijem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') tvori se dodavajuč končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretjina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.
+
'''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') tvori se dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretjina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.
   
'''Sborne''' čislovniki: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože ''oboje''. Možno koristati je za grupy s mužami i ženami (''dvoje studenov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenoj ploti (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za predmety, kotore normalno sut v pare (''dvoje rukavic'') i za slova, kotore jedino imajut formy v množstvenom čisle (''dvoje dverij''). Sborne čislovniki sut sledžene od roditeljnika množstvenogo čisla, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').
+
'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').
   
'''Množiteljne''' čislovniki: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možna tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniki, kotore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, nekolikokratno'' i t.d.
+
'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.
   
'''Različajuče''' čislovniki značut: X razne rody nečego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnejše i čestej koristajeme sut: ''dvojaki, trojaki, četveraki, peteraki, kolikoraki'' i t.d. Kako prislovniki (''trojako'') značet "X sposobami".
+
'''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristime sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».
   
Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniki''', na priklad v pade avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stacije, banknota, igrašnoj karty ili školjnoj oceny, koristaje se končinu '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.
+
Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končinu '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.
   
 
=== Glagoly ===
 
=== Glagoly ===
 
==== Vid ====
 
==== Vid ====
Kako vse slovjanske jezyki, medžuslovjanski različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, beše ili bude ukončena i koncentruje se na rezultate toj akcije, ne na samom probeganiji. V pade '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako li glagol predstavjaje dviženije, sovršeny vid označaje konkretny smer, a nesovršeny vid označaje, že nemaje smera.
+
Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra.
   
Glagoly bez predrastki obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovednik, bliz vsegda v forme predrastki:<br>
+
Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:<br>
''delati ~ sdelati''<br>
+
''dělati ~ sdělati''<br>
 
''čistiti ~ izčistiti''<br>
 
''čistiti ~ izčistiti''<br>
 
''pisati ~ napisati''
 
''pisati ~ napisati''
   
Predrastka često izmenjaje značenije i za to potrebne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnove sovršenogo glagola. Ihnje tvorjenije deje se regularno:
+
Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno:
 
* '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'')
 
* '''-ati''' > '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'')
* '''-iti''' > '''-jati''', pri čem samoglaska v korenji prodolžaje se (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')
+
* '''-iti''' > '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')
   
Nekoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.
+
Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.
   
 
==== Korenje ====
 
==== Korenje ====
Časovanije glagolov jest notorično složeno v slovjanskih jezykah. Medžuslovjanski opraščaje toj sistem tako, že by byli dve klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Krome togo treba zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi tvorjeniju infinitiva, prošlogo časa, kondicionala, prošlyh pričestij i glagoljnogo imennika, vtory služi tvorjeniju sučego časa, razkaznika i sučih pričestij. Najčestej možno te dva korenje regularno iztvoriti na osnove infinitiva:
+
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
* prvy koreń jest ravny infinitivu minus končinu '''-ti''': ''delati > dela-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V pade glagolov na '''-sti''', koreń takože može končiti na '''t''' abo '''d''', napr. ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''.
+
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati > děla-'', ''prositi > prosi-'', ''nesti > nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti > nes-'', ale: ''vesti > ved-'', ''gnesti > gnet-''.
* vtory koreń skladaje se iz dvu klas:
+
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
** prva klasa konči s na suglaske i sodrživaje vse glagoly krome mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
+
** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''delati > delaj-''
+
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati > dělaj-''
 
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-''
 
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati > kuj-''
 
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-''
 
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti > tegn-''
 
*** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-''
 
*** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti > pij-'', ''čuti > čuj-''
*** u glagolov, kotore imajut prvy koreń na suglaske, vtory koreń jest identičny k prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-''
+
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti > nes-'', ''vesti > ved-''
** vtora klasa sodržuje mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-eti''': ''prositi > pros-i-'', ''videti > vid-i-''
+
** vtora klasa sodrživaje mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi > pros-i-'', ''viděti > vid-i-''
Jestvujut takože smešane glagoly, u kotoryh ne možno regularno tvoriti vtorogo korenja na osnove prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takih padah treba naučiti se vtorogo korenja oddeljno.
+
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati > piš-'', ''spati > spi-'', ''zvati > zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.
   
==== Časovanije ====
+
==== Časovanje ====
  +
Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče:
Osnovnymi končinami v časovaniju sut sledujuče:
 
* ''Suči čas'': '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut''' v prvoj i '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et''' v vtoroj klase.
+
* ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et'''
  +
* ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. <u>Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!</u>)
* ''Prosty prošly čas'' (kako v russkom): m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li'''; ili:
 
* ''Složeny prošly čas'' (kako v južnoslovjanskom):
 
 
** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut'''
 
** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut'''
 
** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti'''
 
** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti'''
** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + prošly čas glagola '''byti'''
+
** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti'''
 
* ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti'''
 
* ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti'''
* ''Buduči čas'': buduči čas glagola '''byti''' + infinitiv
+
* ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv
* ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' posle '''j''' i '''-i, -imo, -ite''' posle drugoj suglaski
+
* ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky
   
Pričestija (''participy'') tvori se tako:
+
Pričestja (''participy'') tvori se tako:
* ''Aktivno suče pričestije'': '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klase (prislovnik: '''-uč, -eč''')
+
* ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě
* ''Pasivno suče pričestije'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtvoroj klase
+
* ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě
* ''Aktivno prošlo pričestije'': '''-vši''' posle samoglaski i '''-ši''' posle suglaski (jedino prislovniki)
+
* ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky
* ''Pasivno prošlo pričestije'': '''-ny''' posle samoglaski, '''-eny''' posle suglaski. Jednosložne glagoly (krome teh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.
+
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.
   
Nakonec '''glagoljny imennik''' tvori se na osnove pasivnogo prošlogo pričestija, zamenjajuč končinu '''-y''' na '''-ije'''.
+
Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.
   
 
==== Priklady ====
 
==== Priklady ====
Vrš 550: Vrš 642:
 
|
 
|
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
|+ '''Prva klasa''' ''(delati)''
+
|+ '''Prva klasa''' ''(dělati)''
! !! suči čas !! prošli čas !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduči čas !! razkaznik
+
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
 
 
|-
 
|-
 
! ja
 
! ja
| delaj'''u''' || dela'''h''' || jesm dela'''l(a)''' || beh dela'''l(a)''' || byh dela'''l(a)''' || budu dela'''ti''' ||
+
| dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' ||
 
|-
 
|-
 
! ty
 
! ty
| delaj'''eš''' || dela'''še''' || jesi dela'''l(a)''' || beše dela'''l(a)''' || bys dela'''l(a)''' || budeš dela'''ti''' || delaj
+
| dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj
 
|-
 
|-
 
! on<br>ona<br>ono
 
! on<br>ona<br>ono
| delaj'''e''' || dela'''še''' || je dela'''l'''<br>je dela'''la'''<br>je dela'''lo''' || beše dela'''l'''<br>beše dela'''la'''<br>beše dela'''lo''' || by dela'''l'''<br>by dela'''la'''<br>by dela'''lo''' || bude dela'''ti''' ||
+
| dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''<br>(je) děla'''la'''<br>(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''<br>běše děla'''la'''<br>běše děla'''lo''' || by děla'''l'''<br>by děla'''la'''<br>by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' ||
 
|-
 
|-
 
! my
 
! my
| delaj'''emo''' || dela'''hmo''' || jesmo dela'''li''' || behmo dela'''li''' || byhmo dela'''li''' || budemo dela'''ti''' || delaj'''mo'''
+
| dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo'''
 
|-
 
|-
 
! vy
 
! vy
| delaj'''ete''' || dela'''ste''' || jeste dela'''li''' || beste dela'''li''' || byste dela'''li''' || budete dela'''ti''' || delaj'''te'''
+
| dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te'''
 
|-
 
|-
! oni
+
! oni<br>one
| delaj'''ut''' || dela'''hu''' || sut dela'''li''' || behu dela'''li''' || by dela'''li''' || budut dela'''ti''' ||
+
| dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' ||
 
|}
 
|}
 
|
 
|
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
 
! infinitiv
 
! infinitiv
| dela'''ti'''
+
| děla'''ti'''
 
|-
 
|-
! aktivno suče pričestije
+
! aktivno suče pričestje
| dela'''juči''' ('''-a, -e'''), prislovnik: '''delajuč'''
+
| děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči'''
 
|-
 
|-
! pasivno suče pričestije
+
! pasivno suče pričestje
| dela'''jemy''' ('''-a, -o''')
+
| děla'''jemy''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! aktivno prošlo pričestije
+
! aktivno prošlo pričestje
| dela'''vši'''
+
| děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši'''
 
|-
 
|-
! pasivno prošlo pričestije
+
! pasivno prošlo pričestje
| dela'''ny''' ('''-a, -o''')
+
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! glagoljny imennik
+
! glagolny imennik
| dela'''nije'''
+
| děla'''nje'''
 
|}
 
|}
 
|}
 
|}
Vrš 598: Vrš 689:
 
{| class="wikitable"
 
{| class="wikitable"
 
|+ '''Vtora klasa''' ''(hvaliti)''
 
|+ '''Vtora klasa''' ''(hvaliti)''
! !! suči čas !! prošli čas !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduči čas !! razkaznik
+
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
   
 
|-
 
|-
 
! ja
 
! ja
| hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || beh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' ||
+
| hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' ||
 
|-
 
|-
 
! ty
 
! ty
| hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || beše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i'''
+
| hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i'''
 
|-
 
|-
 
! on<br>ona<br>ono
 
! on<br>ona<br>ono
| hval'''i''' || hvali'''še''' || je hvali'''l'''<br>je hvali'''la'''<br>je hvali'''lo''' || beše hvali'''l'''<br>beše hvali'''la'''<br>beše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' ||
+
| hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''<br>(je) hvali'''la'''<br>(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''<br>běše hvali'''la'''<br>běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''<br>by hvali'''la'''<br>by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' ||
 
|-
 
|-
 
! my
 
! my
| hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || behmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo'''
+
| hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo'''
 
|-
 
|-
 
! vy
 
! vy
| hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || beste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite'''
+
| hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite'''
 
|-
 
|-
! oni
+
! oni<br>one
| hval'''et''' || hvali'''hu''' || sut hvali'''li''' || behu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' ||
+
| hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' ||
 
|}
 
|}
 
|
 
|
Vrš 624: Vrš 715:
 
| hvali'''ti'''
 
| hvali'''ti'''
 
|-
 
|-
! aktivno suče pričestije
+
! aktivno suče pričestje
| hval'''eči''' ('''-a, -e'''), prislovnik: '''hvaleč'''
+
| hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči'''
 
|-
 
|-
! pasivno suče pričestije
+
! pasivno suče pričestje
 
| hval'''imy''' ('''-a, -o''')
 
| hval'''imy''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! aktivno prošlo pričestije
+
! aktivno prošlo pričestje
| hval'''ivši'''
+
| hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši'''
 
|-
 
|-
! pasivno prošlo pričestije
+
! pasivno prošlo pričestje
 
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
 
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
 
|-
 
|-
! glagoljny imennik
+
! glagolny imennik
| hval'''jenije'''
+
| hval'''jenje'''
 
|}
 
|}
 
|}
 
|}
   
Kogda v vtoroj klase koreń konči se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', izstupajut sledujuče izmeny:
+
Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
 
* prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny
 
* prositi: pros-ju > pro'''š'''u, pros-jeny > pro'''š'''eny
 
* voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny
 
* voziti: voz-ju > vo'''ž'''u, voz-jeny > vo'''ž'''eny
 
* tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny
 
* tratiti: trat-ju > tra'''č'''u, trat-jeny > tra'''č'''eny
* slediti: sled-ju > sle'''dž'''u, sled-jeny > sle'''dž'''eny
+
* slěditi: slěd-ju > slě'''dž'''u, slěd-jeny > slě'''dž'''eny
 
* čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny
 
* čistiti: čist-ju > či'''šč'''u, čist-jeny > či'''šč'''eny
 
* jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny
 
* jezditi: jezd-ju > je'''ždž'''u, jezd-jeny > je'''ždž'''eny
   
 
==== Varianty ====
 
==== Varianty ====
V časovaniji glagolov jest mnogo variacije. Često stretime sut sledujuče:
+
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:
* V prvoj klase vmesto '''-aje-''' koristaje se skračenu formu '''-a-''': ''ty delaš'', ''on dela'' i t.d.
+
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
* Vmesto končiny '''-u''' v prvoj osobe (j.č.) koristaje se '''-(e)m''': ''ja delam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.
+
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.
* Vmesto končiny '''-mo''' v prvoj osobe (mn.č.) koristaje se '''-me''': ''my dela(je)me'', ''my hvalime''.
 
* Vmesto končiny '''-hmo''' v imperfekte koristaje se '''-smo''' ili arhaičnejše '''-hom'''.
 
* Vmesto sklonjenogo časovanija glagola ''byti'' v kondicionale (''byh, bys''…) koristaje se vsegda ''by'': ''ja by pisal(a)'', ''ty by pisal(a)'' i t.d.
 
* V glagoljnom imenniku možno takože pisati '''-je''' vmesto '''-ije''': ''delanje'', ''hvaljenje''.
 
   
 
==== Neregularne glagoly ====
 
==== Neregularne glagoly ====
Nekoje glagoly imajut neregularno sklonjenije:
+
Někoje glagoly imajut neregularno sklonjenje:
  +
* '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...''
* '''byti''': formy kako povyše
 
  +
* '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''.
* '''dati''', '''jesti''' i '''vedeti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''vem, veš...''
 
  +
* '''byti''' sklonjaje se tako:
* '''idti''' imaje neregularny L-pričestije: ''šel, šla, šlo, šli''.
 
  +
  +
{|
  +
|
  +
{| class="wikitable"
  +
|+ '''Neregularny glagol: ''byti'''''
  +
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
  +
|-
  +
! ja
  +
| jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu ||
  +
|-
  +
! ty
  +
| jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi
  +
|-
  +
! on<br>ona<br>ono
  +
| jest, je || běše || (je) byl<br>(je) byla<br>(je) bylo || běše byl<br>běše byla<br>běše bylo || by byl<br>by byla<br>by bylo || bude ||
  +
|-
  +
! my
  +
| jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo
  +
|-
  +
! vy
  +
| jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite
  +
|-
  +
! oni<br>one
  +
| sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut ||
  +
|}
  +
|
  +
{| class="wikitable"
  +
! infinitiv
  +
| byti
  +
|-
  +
! aktivno suče pričestje
  +
| suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči
  +
|-
  +
! pasivno suče pričestje
  +
| —
  +
|-
  +
! aktivno prošlo pričestje
  +
| byvši, ''prislovnik:'' byvši
  +
|-
  +
! pasivno prošlo pričestje
  +
| —
  +
|-
  +
! glagolny imennik
  +
| bytje
  +
|}
  +
|}
   
 
== Referencije ==
 
== Referencije ==
 
<references />
 
<references />
   
== Vnešnje linki ==
+
== Vněšnje linky ==
* [http://www.medzuslovjanski.com/ Medžuslovjanski]
+
* [http://www.medzuslovjanski.com/ Medžuslovjansky]
* [http://www.neoslavonic.org/ Novoslovensky]
+
* [http://www.neoslavonic.org/ Učebnik]
* [http://dict.interslavic.com/ Medžuslovjanski leksikon]
+
* [http://dict.interslavic.com/ Medžuslovjansky leksikon]
* [http://www.izviestija.info/ Novosti v medžuslovjanskom jezyku]
+
* [http://www.izvesti.info/ Novosti v medžuslovjanskom jezyku]
* [http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages.html Spisok umetnyh slovjanskih jezykov]
+
* [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku]
  +
* [http://s8.zetaboards.com/Slovianski/index/ Forum]
  +
* [http://medzuslovjanski-vikisbornik-interslavic.wikia.com/ Vikisbornik]
  +
* [http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages.html Spisok umětnyh slovjanskyh jezykov]
  +
* [https://svetemysli.github.io/ Svete mysli, sbirka duhovnyh citatov]
  +
  +
{{Umětne jezyky}}
  +
{{Slovjanske jezyky}}
   
 
{{interwiki|Q148971}}
 
{{interwiki|Q148971}}
   
[[Category:Medžuslovjanski| ]]
+
[[Category:Indeks:Jezyky]]
  +
[[Category:Medžuslovjansky| ]]

Poslědnja revizija v 09:24, 17 junij 2020

Umětny jezyk
Medžuslovjansky jezyk

medžusl.: Medžuslovjansky, Меджусловјанскы

Horugva medžuslovjanskogo jezyka

Obča informacija
StvorjenyJan van Steenbergen, Vojtěh Merunka i dr.
Data2017, na osnově: Slovianski (2006) i Novoslověnsky (2009)
Upotrěbiteljiněkoliko sot (2012)
Pismennost

Celj

Medžuslovjansky (takože: Novoslovjansky, Vseslovjansky) jest umětny pomočny slovjansky jezyk, skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu Slovjanami raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v staroslovjanskom jezyku i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.[1] Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne narodny jezyk, pisany jest i latiniceju i kiriliceju.

Medžuslovjansky jezyk byl vprvo opisany v lětah 1659–1666.[2] Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil Ignac Hošek v 1908 godu.[3] V medžuslovjanskym umějut govoriti několiko stov ljudij.[4] Prědloženy kod ISO 639-3 medžuslovjanskogo jest isv.[5]

Historija[praviti | praviti kod]

«Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda

Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s panslavizmom. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnogo kulturno-političnogo sjedinjenja. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati russky, jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih Slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl staroslovjansky (ili starocrkovnoslovjansky), jezyk blizko spokrovnjeny s občem prědkom vsih živyh slovjanskyh jezykov, ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.

Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristi, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudjami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se onde, kde končaje se staroslovjansky.

Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest hrvatsky duhovnik Juraj Križanič. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju hrvatskogo, ale v menšej měrě takože na poljskom i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil rosijskogo carja.

Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.[6] Najvažnějše srěd njih sut:

Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novym, globalizovanym světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.[7][8]

V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:

  • Slovo (takože zvany "Slověnskyj język" ili "Slověnščina") byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanym praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržival bukvy ě, ę, ǫ, ă i mekke suglasky ľ, ń, ť i ď. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
  • Slovio byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, Marka Hučka. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k esperantu. Pravopis byl ograničeny k sostavu ASCII, a vměsto š, č, ž, i šč Hučko vvedl digrafy sx, cx, zx, gx i wx. Nejasno jest, byl li slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
  • Proslava ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti "prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev". Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by bylo improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
  • Glagolica, projekt češskogo avtora, "Slavoboj" Richard Ruibar, pisany latiniceju (s bukvami ě, ľ, ň, ť, ď, ŕ, ś i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskom. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.

Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medijev i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko deseti zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio primětili jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju slavido (pozdněje: S-lingva, sloviensk).

V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju slovianski. Cělj bylo iztvorjenje jezyka najbolje kako možno približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom kako možno najprostějšimi srědstvami, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.[9] V prvoj fazě slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: slovianski-N (naturalistična versija s šestju padežami), slovianski-P (od "pidžin" ili "prosty", versija bez padežev) i slovianski-S (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byly takože koriščene ravno.

V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude oficialno nazyvati se slovianski. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, Slovianska Gazeta.[10][11] V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu Interia.pl[12], v srbskoj gazetě Večernje Novosti[13] i v srbskom izdanju Reader's Digest.[14]

Atmosfera medžu avtorami slovianskogo i slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «Hellerick» prědstavil projekt rozumio. Poslědovateljno v fevruarju 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju slavju slovio, potom pod nazvoju slovioski. Točno tako, kako v padu slovianskogo, slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»).

V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju novoslovienskij (pozdněje novoslověnsky). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik Vojtěh Merunka. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah glagolica i slovianski.[15] Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez y, ale s glaskoju ě pisanoju ie).

V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju medžuslovjansky, čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, Izviestija.info.[16] V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije CISLa 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.

Harakteristika[praviti | praviti kod]

Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.[17] V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.

Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako esperanto, medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.[18]

Azbuka[praviti | praviti kod]

Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i latiniceju i kiriliceju. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na kojemkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčaje se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Obače, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije.

Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev.

Standardny pravopis[praviti | praviti kod]

Standardny (ili osnovny) pravopis izgledaje tako:

Latinica Kirilica Izgovor
A a A а [ɑ] ~ [a]
B b Б б [b]
C c Ц ц [ʦ]
Č č Ч ч [ʧ] ~ [tʂ]
D d Д д [d]
E e Е е [ɛ] ~ [e]
F f Ф ф [f]
G g Г г [g] ~ [ɦ]
H h Х х [x]
I i И и [i] ~ [ji]
J j Ј ј [j]
K k К к [k]
L l Л л [l] ~ [ɫ]
M m М м [m]
N n Н н [n]
O o О о [ɔ] ~ [o]
P p П п [p]
R r Р р [r]
S s С с [s]
Š š Ш ш [ʃ] ~ [ʂ]
T t Т т [t]
U u У у [u]
V v В в [v] ~ [ʋ]
Y y Ы ы [i] ~ [ɪ] ~ [ɨ]
Z z З з [z]
Ž ž Ж ж [ʒ] ~ [ʐ]

Kromě povyših bukv sut četyri digrafy:

Latinica Kirilica Izgovor
DŽ dž ДЖ дж [ʤ] ~ [dʐ]
LJ lj ЛЬ ль [lj] ~ [lʲ] ~ [ʎ]
NJ nj НЬ нь [nj] ~ [nʲ] ~ [ɲ]
RJ rj РЬ рь [rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]

Varianty[praviti | praviti kod]

Tomu, že někoje bukvy ne prisučstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljaje se slědujuče variacije:

  • Vměsto lat. č š ž možno jest pisati cz sz zs ili cx sx zx.
  • Kto imaje problemy s bukvoju y/ы može takože pisati i/и.
  • Vměsto kir. ј možno jest pisati й (togda vměsto ја/ьа i ју/ьу piše se я i ю).
  • Vměsto kir. ль нь možno jest pisati љ њ.

Naučny pravopis[praviti | praviti kod]

Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju Naučny medžuslovjansky pravopis, ktory sodrživaje sostav opcionalnyh bukv, ktore prědavajut dodatočnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Inymi slovami, naučny medžuslovjansky pravopis jest prototipičny alfabet, ktory služi kako «izhodny kod», iz ktorogo možno izvesti različne variacije.

Naučny medžuslovjansky pravopis ograničaje se k latinici, tomu že kiriličske bukvy kako ѣ, ѧ i t.d. za množinstvo ljudij sut nerazumlive.

Latinica Proizhodženje Izgovor
Å å Psl. TorT/TolT > Ssl. TraT/TlaT [ɒ]
Ě ě Ssl. ѣ [ʲɛ]
Ę ę Ssl. ѧ [ʲæ]
Ò ò Ssl. silny ъ [ə]
Ų ų Ssl. ѫ [u] ~ [ow]
Ľ ľ ili Ĺ ĺ Ssl. ль (vměsto lj) [lj] ~ [lʲ] ~ [ʎ]
Ń ń ili Ň ň Ssl. нь (vměsto nj) [nj] ~ [nʲ] ~ [ɲ]
Ŕ ŕ ili Ř ř Ssl. рь (vměsto rj) [rj] ~ [rʲ] ~ [r̝] ~ [r]
Ď ď Ssl. дь [dj] ~ [dʲ] ~ [ɟ] ~ [d]
Ť ť Ssl. ть [tj] ~ [tʲ] ~ [c] ~ [t]
Ś ś Ssl. сь [sj] ~ [sʲ] ~ [ɕ] ~ [s]
Ź ź Ssl. зь [zj] ~ [zʲ] ~ [ʑ] ~ [z]
Ć ć Psl. tj > Ssl. щ [ʨ]
Đ đ Psl. dj > Ssl. жд (vměsto v slovjanskyh slovah) [ʥ]
X x vměsto ks v medžunarodnyh slovah [ks]

Gramatika[praviti | praviti kod]

Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov slovianski i novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.[19]

Imenniky[praviti | praviti kod]

Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:
1. imeniteljnik (nominativ)
2. viniteljnik (akuzativ)
3. roditeljnik (genitiv)
4. dateljnik (dativ)
5. tvoriteljnik (instrumental)
6. městnik (lokativ)
7. zvateljnik (vokativ)

Sklonjenje imennikov[praviti | praviti kod]

V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja:

  • Imenniky mužskogo roda ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku.
  • Imenniky srědnjego roda harakterizujut končiny -o (v padu tvrdyh korenjev) ili -e (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto sklonjenje jest identično mužskomu.
  • Imenniky ženskogo roda s končinoju -a. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom.
  • Imenniky ženskogo roda na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na -ost.
Sklonjenje imennikov
  mužsky rod srědnji rod žensky rod
tvrde, žive tvrde, nežive mekke, žive mekke, nežive tvrde mekke -a, tvrde -a, mekke
jednina
I. brat dom muž kraj slovo morje žena zemja kost
V. brata dom muža kraj slovo morje ženu zemju kost
R. brata doma muža kraja slova morja ženy zemje kosti
D. bratu domu mužu kraju slovu morju ženě zemji kosti
T. bratom domom mužem krajem slovom morjem ženoju zemjeju kostju
M. bratu domu mužu kraju slovu morju ženě zemji kosti
Z. brate dome mužu kraju slovo morje ženo zemjo kosti
  množina
I. brati domy muži kraje slova morja ženy zemje kosti
V. bratov domy mužev kraje slova morja ženy zemje kosti
R. bratov domov mužev krajev slov mor(ej) žen zem(ej) kostij
D. bratam domam mužam krajam slovam morjam ženam zemjam kostjam
T. bratami domami mužami krajami slovami morjami ženami zemjami kostjami
M. bratah domah mužah krajah slovah morjah ženah zemjah kostjah

Varianty i izključenja[praviti | praviti kod]

Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto -u možno jest takože pisati (v tvrdom vzoru) i -i (v mekkom vzoru).

Jestvuje malo količstvo mužskyh imennikov na -a, napr. sluga, vladyka, poeta. One sut sklonjene kako žena/zemja v jednině, ale kako brat/muž v množině: slugi, slugov.

Sklonjenje po vzoru -a sodrživaje takože několiko imennikov na -i (napr. bogyni). One sut sklonjene kako zemja.

Imenniky na -anin (napr. gradžanin, Slovjanin) imajut korenj -an- v množině: gradžanin, gradžanina, ale: gradžani, gradžanov. Končinu -in možno jest takože odstraniti v jednině: gradžan, gradžana.

Atematično sklonjenje[praviti | praviti kod]

Atematično sklonjenje poizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykah ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju.

V obče tematično sklonjenje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije:

  • mužskogo roda na -en, napr. kamen/kamene
  • srědnjego roda kategorije -me/-men-, napr. ime/imene
  • srědnjego roda kategorije -e/-et-, sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. tele/telete
  • srědnjego roda kategorije -o/-es-, rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. nebo/nebese
  • ženskogo roda na -ov, napr. crkov/crkve
  • ženskogo roda na -i/-er-: samo mati/matere i doči/dočere

V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjaje se kako regularne imenniky:

  • kamenj kako kraj: kamenja, kamenju...
  • ime(n-) i tele(t-) kako slovo (kako by imeniteljnik byl *imeno, *teleto): imena, imenu...
  • nebo kako slovo: neba, nebu...
  • crkov i mati/mater- kako kost: crkvi, materi
  • Množinstvo ženskyh slov na -ov sklonjaje se regularno po vzoru žena: horugva, horugvy...

Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:

Regularno sklonjenje imennikov
  mužsky rod srědnji rod žensky rod
-n- -n- -t- -s- -v- -r-
jednina
I. kamen ime tele nebo crkov mati
V. kamen ime tele nebo crkov mater
R. kamene imene telete nebese crkve matere
D. kameni imeni teleti nebesi crkvi materi
T. kamenem imenem teletem nebesem crkovju materju
M. kameni imeni teleti nebesi crkvi materi
Z. kameni ime tele nebo crkov mati
  množina
I. kameni imena teleta nebesa crkvi materi
V. kameni imena teleta nebesa crkvij materij
R. kamenev imen telet nebes crkvij materij
D. kamenam imenam teletam nebesam crkvjam materjam
T. kamenami imenami teletami nebesami crkvjami materjami
M. kamenah imenah teletah nebesah crkvjah materjah

Pridavniky[praviti | praviti kod]

Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem suglaset s imennikom, a obyčno sut pisajeme prěd njimi. Sklonjenje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.

Sklonjenje pridavnikov
  tvrdy vzor mekky vzor
m. sr. ž. m. sr. ž.
jednina
I. dobry dobro dobra svěži svěže svěža
V. dobrogo/dobry dobro dobru svěžego/svěži svěže svěžu
R. dobrogo dobrogo dobroj svěžego svěžego svěžej
D. dobromu dobromu dobroj svěžemu svěžemu svěžej
T. dobrym dobrym dobroju svěžim svěžim svěžeju
M. dobrom dobrom dobroj svěžem svěžem svěžej
  množina
I. dobri/dobre dobre dobre svěži/svěže svěže svěže
V. dobryh/dobre dobre dobre svěžih/svěže svěža svěže
R. dobryh svěžih
D. dobrym svěžim
T. dobrymi svěžimi
M. dobryh svěžih

Prislovniky i stupnjevanje[praviti | praviti kod]

Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu -y/-i na -o/-e: dobro, svěže.

Vtory stupenj (komparativ) pridavnikov tvori se s pomočju končiny -ějši (prislovnik: -ěje): slaby > slabějši, slaběje. Ako pridavnik končaje se na -eky, -oky ili -ky, vměsto togo dodavaje se -ši (prislovnik: -je): široky > širši, širje, daleky > dalši, dalje, legky > legši, vuzky > vuzši, vuže.

Tretji stupenj (superlativ) tvori se dodavajuči prědrastku naj- k vtoromu stupnju: najslabějši (prislovnik: najslaběje).

Někoje pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:

  • veliky > bolši ili večši (prislovnik: bolje ili veče)
  • maly > menši (prislovnik: menje)
  • dobry > lěpši ili lučši (prislovnik: lěpje ili lučše)
  • zly > gorši (prislovnik: gorje)
  • blagy > unši ili blažejši (prislovnik: unje ili blažeje)
  • legky > legši (prislovnik: legše)
  • mekky > mekši (prislovnik: mekše)

Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov bolje, najbolje ili vyše, najvyše. Tuta metoda koristi se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: složeny > bolje/vyše složeny > najbolje/najvyše složeny.

V sravnjenjah koristi se v vtorom stupnju prědložnik od: Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy. Možno jest takože koristiti slovo neželi: Tuta kniga jest lěpša neželi tamta kniga.

V tretjem stupnju koristi se prědložnik iz: Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.

Zaimenniky[praviti | praviti kod]

Osobne zaimenniky[praviti | praviti kod]

Osobne (personalne, lične) zaimenniky sklanjaje se kako v tabelě:

Osobne i refleksivne zaimenniky
jednina množina refleksivny
1. osoba 2. osoba 3. osoba 1. osoba 2. osoba 3. osoba
m. sr. ž. m.živ. m.neživ./sr./ž.
I. ja ty on ono ona my vy oni one
V. mene, me tebe, te (n)jego, go (n)ju nas vas (n)jih (n)je sebe, se
R. mene tebe (n)jego (n)jej (n)jih sebe
D. mně, mi tobě, ti (n)jemu, mu (n)jej nam vam (n)jim sobě, si
T. mnoju toboju njim nju nami vami njimi soboju
M. mne tobě njim njej nas vas njih sobě

Poslě prědložnikom osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu n-: od njego, bez njih, za nju.

Prisvojiteljne zaimenniky[praviti | praviti kod]

Prisvojiteljne (posesivne) zaimenniky sut: moj, tvoj, naš, vaš i svoj, a takože čij, něčij, ničij i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristi se abo roditeljnik jego, jej, jih, abo prisvojiteljne formy jegov, jejin, jihny. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: moj, mojego...; jegov, jegovogo...

Ukazateljne zaimenniky[praviti | praviti kod]

Ukazateljne (demonstrativne) zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest toj. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut dvě možnosti: sej za blizkost a toj za udaljenost, abo tutoj za blizkost, a tamtoj za udaljenost. Sej jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.

Sej i toj sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; tutoj i tamtoj sut sklonjene kako toj.

Sklonjenje ukazateljnyh zaimennikov
  toj sej
m. sr. ž. m. sr. ž.
jednina
I. toj to ta sej se sa
V. togo, toj to tu sego, sej se su
R. togo togo toj sego sego sej
D. tomu tomu toj semu semu sej
T. tym tym toju sim sim seju
M. tom tom toj sem sem sej
množina
I. ti, te te te si, se se se
V. tyh, te te te sih, se se se
R. tyh sih
D. tym sim
T. tymi simi
M. tyh sih

Pytateljne zaimenniky[praviti | praviti kod]

Pytateljne (interrogativne) zaimenniky sut kto za osoby i čto za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky ktory (ili koj) i kaky.

Sklonjenje pytateljnyh zaimennikov
  kto čto
I. kto čto
V. kogo čto
R. kogo čego
D. komu čemu
T. kym čim
M. kom čem

S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. někto, ničto, vsaky, inako.

Odnositeljne zaimenniky[praviti | praviti kod]

Odnositeljne (relativne) zaimenniky sut tri:

  • Najčestěje strěčany jest ktory – sklonjeny kako pridavnik
  • Možny jest takože južnoslovjansky koj – sklonjeny kako moj
  • Koristimy jest takože něčto arhaičny iže – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma on + -že (iže, jegože, jemuže i t.d.).

Čislovniky[praviti | praviti kod]

Osnovne čislovniky sut: 1 – jedin/jedna/jedno, 2 – dva/dvě, 3 – tri, 4 – četyri, 5 – pet, 6 – šest, 7 – sedm, 8 – osm, 9 – devet, 10 – deset. Vyše čislovniky tvori se dodavajuči -nadset (11-19), -deset (20-90) i -sto (200-900). Končinu -sto možno sklanjati ili ne: dvasto/tristo/petsto i dvěstě/trista/petsot oba sut pravilne.

Sklonjenje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjaje se kako imenniky tipa kost.

Sklonjenje čislovnikov
  1 2 3 4 5
m. sr. ž. m./sr. ž.
I. jedin jedno jedna dva dvě tri četyri pet
V. jedin jedno jednu dva dvě tri četyri pet
R. jednogo jednoj dvoh trěh četyrěh peti
D. jednomu jednoj dvoma trěm četyrěm peti
T. jednym jednoju dvoma trěmi četyrěmi petju
M. jednom jednoj dvoh trěh četyrěh peti

Redne čislovniky tvori se dodavajuči -y do osnovnyh čislovnikov (pety, sedmy, devetdesety), s izključenjem prvy, vtory/drugy, tretji, četvrty. Čislovnik sto imaje abo stoty abo sotny. Povyše 999 dodavaje se končinu -ny: tysečny, milionny i t.d.

Ulomky (frakcije), s izključenjem slova pol (polovina, polovica) tvori se dodavajuči končinu -ina do rednyh čislovnikov: tretjina, četvrtina, petina i t.d.

Sborne čislovniky: dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero i t.d. Tuta grupa sodrživaje takože oboje. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (dvoje studentov), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (osmero ljudij, troje telet), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (dvoje rukavic) i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (dvoje dverij). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (my oboje, zabava v troje).

Množiteljne čislovniky: jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: podvojiti, raztrojiti i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut -kratno k osnovnomu čislovniku: jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno i t.d.

Različajuče čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest dvoj, troj (sklonjene kako moj), ale jasnějše i čestěje koristime sut: dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky i t.d. Kako prislovniky (trojako) značet «X sposobami».

Iz čislovnikov možno tvoriti imenniky, na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končinu -ka: jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka i t.d.

Glagoly[praviti | praviti kod]

Vid[praviti | praviti kod]

Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. Sovršeny vid označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu nesovršenogo vida akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra.

Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:
dělati ~ sdělati
čistiti ~ izčistiti
pisati ~ napisati

Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno:

  • -ati > -yvati (napr. zapisati ~ zapisyvati, dokazati ~ dokazyvati)
  • -iti > -jati, s prodolženjem korenja samoglasky (napr. napraviti ~ napravjati, pozvoliti ~ pozvaljati, oprostiti ~ opraščati)

Někoje pary sut neregularne, napr. nazvati ~ nazyvati, prijdti ~ prihoditi, podjeti ~ podimati.

Korenje[praviti | praviti kod]

Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na -iti i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:

  • prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny -ti: dělati > děla-, prositi > prosi-, nesti > nes-. V padu glagolov na -sti, korenj takože može končati se na t abo d, napr. nesti > nes-, ale: vesti > ved-, gnesti > gnet-.
  • vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
    • prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na -iti
      • glagoly na -ati obyčno imajut -aj-: dělati > dělaj-
      • glagoly na -ovati imajut -uj-: kovati > kuj-
      • glagoly na -nuti imajut -n-: tegnuti > tegn-
      • jednosložne glagoly imajut -j-: piti > pij-, čuti > čuj-
      • u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: nesti > nes-, vesti > ved-
    • vtora klasa sodrživaje mnogosložne glagoly na -iti (i množinstvo glagolov na -ěti): prositi > pros-i-, viděti > vid-i-

Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. pisati > piš-, spati > spi-, zvati > zov-. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.

Časovanje[praviti | praviti kod]

Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče:

  • Suče vrěme: v prvoj klasě: -u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut; v vtoroj klasě: -ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et
  • Prošlo vrěme (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!)
    • Imperfekt: -h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut
    • Perfekt: m. -l, ž. -la, sr. -lo, mn.č. -li + suči čas glagola byti
    • Pluskvamperfekt: m. -l, ž. -la, sr. -lo, mn.č. -li + imperfekt glagola byti
  • Kondicional: m. -l, ž. -la, sr. -lo, mn.č. -li + kondicional glagola byti
  • Buduče vrěme: buduče vrěme glagola byti + infinitiv
  • Razkaznik: -Ø, -mo, -te poslě j; -i, -imo, -ite poslě inoj suglasky

Pričestja (participy) tvori se tako:

  • Aktivno suče pričestje (pridavnik i prislovnik): -uči v prvoj i -eči v vtoroj klasě
  • Pasivno suče pričestje: -emy v prvoj i -imy v vtoroj klasě
  • Aktivno prošlo pričestje (pridavnik i prislovnik): -vši poslě samoglasky i -ši poslě suglasky
  • Pasivno prošlo pričestje: -ny poslě samoglasky, -eny poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na -ati) imajut -ty. Glagoly na -iti imajut -jeny.

Nakonec glagolny imennik tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu -y na -je.

Priklady[praviti | praviti kod]

Prva klasa (dělati)
suče vrěme imperfekt perfekt pluskvamperfekt kondicional buduče vrěme razkaznik
ja dělaju dělah jesm dělal(a) běh dělal(a) byh dělal(a) budu dělati
ty dělaj dělaše jesi dělal(a) běše dělal(a) bys dělal(a) budeš dělati dělaj
on
ona
ono
dělaje dělaše (je) dělal
(je) dělala
(je) dělalo
běše dělal
běše dělala
běše dělalo
by dělal
by dělala
by dělalo
bude dělati
my dělajemo dělahmo jesmo dělali běhmo dělali byhmo dělali budemo dělati dělajmo
vy dělajete dělaste jeste dělali běste dělali byste dělali budete dělati dělajte
oni
one
dělajut dělahu (sut) dělali běhu dělali by dělali budut dělati
infinitiv dělati
aktivno suče pričestje dělajuči (-a, -e), prislovnik: dělajuči
pasivno suče pričestje dělajemy (-a, -o)
aktivno prošlo pričestje dělavši, prislovnik: dělavši
pasivno prošlo pričestje dělany (-a, -o)
glagolny imennik dělanje
Vtora klasa (hvaliti)
suče vrěme imperfekt perfekt pluskvamperfekt kondicional buduče vrěme razkaznik
ja hvalju hvalih jesm hvalil(a) běh hvalil(a) byh hvalil(a) budu hvaliti
ty hval hvališe jesi hvalil(a) běše hvalil(a) bys hvalil(a) budeš hvaliti hvali
on
ona
ono
hvali hvališe (je) hvalil
(je) hvalila
(je) hvalilo
běše hvalil
běše hvalila
běše hvalilo
by hvalil
by hvalila
by hvalilo
bude hvaliti
my hvalimo hvalihmo jesmo hvalili běhmo hvalili byhmo hvalili budemo hvaliti hvalimo
vy hvalite hvaliste jeste hvalili běste hvalili byste hvalili budete hvaliti hvalite
oni
one
hvalet hvalihu (sut) hvalili běhu hvalili by hvalili budut hvaliti
infinitiv hvaliti
aktivno suče pričestje hvaleči (-a, -e), prislovnik: hvaleči
pasivno suče pričestje hvalimy (-a, -o)
aktivno prošlo pričestje hvalivši, prislovnik: hvalivši
pasivno prošlo pričestje hvaljeny (-a, -o)
glagolny imennik hvaljenje

Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na s, z, t, d, st, zd i končina načinaje se od -j-, nastupajut slědujuče izměny:

  • prositi: pros-ju > prošu, pros-jeny > prošeny
  • voziti: voz-ju > vožu, voz-jeny > voženy
  • tratiti: trat-ju > traču, trat-jeny > tračeny
  • slěditi: slěd-ju > slěu, slěd-jeny > slěeny
  • čistiti: čist-ju > čišču, čist-jeny > čiščeny
  • jezditi: jezd-ju > ježdžu, jezd-jeny > ježdženy

Varianty[praviti | praviti kod]

V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:

  • V prvoj klasě vměsto -aje- možno jest koristi skračenu formu -a-: ty dělaš, on děla i t.d.
  • Vměsto končiny -u v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati -(e)m: ja dělam, ja hvalim, ja nesem.

Neregularne glagoly[praviti | praviti kod]

Někoje glagoly imajut neregularno sklonjenje:

  • dati, jesti i věděti imajut v sučem čase: dam, daš, da, damo, date, dadut; jem, ješ...; věm, věš...
  • iti imaje neregularny L-pričestje: šel, šla, šlo, šli.
  • byti sklonjaje se tako:
Neregularny glagol: byti
suče vrěme imperfekt perfekt pluskvamperfekt kondicional buduče vrěme razkaznik
ja jesm běh jesm byl(a) běh byl(a) byh byl(a) budu
ty jesi běše jesi byl(a) běše byl(a) bys byl(a) budeš budi
on
ona
ono
jest, je běše (je) byl
(je) byla
(je) bylo
běše byl
běše byla
běše bylo
by byl
by byla
by bylo
bude
my jesmo běhmo jesmo byli běhmo byli byhmo byli budemo budimo
vy jeste běste jeste byli běste byli byste byli budete budite
oni
one
sut běhu (sut) byli běhu byli by byli budut
infinitiv byti
aktivno suče pričestje suči (-a, -e), prislovnik: suči
pasivno suče pričestje
aktivno prošlo pričestje byvši, prislovnik: byvši
pasivno prošlo pričestje
glagolny imennik bytje

Referencije[praviti | praviti kod]

  1. Ladislav Podmele, Revolucija v istoriji interlingvistiki.
  2. М.И. Исаев, Словарь этнолингистических понятий и терминов (Moskva, 2001), str. 85-86.
  3. Л.П. Рупосова, История межславянского языка, v: Вестник Московского государственного областного университета (Московский государственный областной университет), 2012 nr. 1, str. 55.
  4. G. Iliev, Short History of the Cyrillic Alphabet (Plovdiv, 2012), str. 67. versija HTML
  5. SIL.org
  6. Umětne slovjanske jezyky
  7. Tilman Berger, Vom Erfinden Slavischer Sprachen, v: M. Okuka & U. Schweier, red., Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4), str. 25.
  8. Tilman Berger, Panslavismus und Internet, 2009, str. 37.
  9. Bojana Barlovac, Creation of 'One Language for All Slavs' Underway. BalkanInsight, 18 februara 2010.
  10. Н. М. Малюга, "Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу", v: Філологічні студії. Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету. Збірник наукових праць, випуск 1 (Kryvyj Rih 2008, ISBN 978-966-17-7000-2), str. 147.
  11. Алина Петропавловская, Славянское эсперанто. Европейский русский альянс, 23 junija 2007.
  12. Ziemowit Szczerek, Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie. Interia.pl, 13 februara 2010.
  13. Марко Прелевић, Словијански да свако разуме. Вечерње Новости, 18 februara 2010.
  14. Gordana Kneževič, Slovianski bez muke. Reader's Digest Srbija, junij 2010, str. 13-15.
  15. Vojtěch Merunka, Jazyk novoslovienskij (Praga 2010, ISBN 978-80-87313-51-0).
  16. http://www.izviestija.info
  17. Трошки про штучні мови: панслов'янська мова. Народна правда, 22 avgusta 2009.
  18. Панславизм не умер окончательно. CNews.
  19. Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: Založeńja za medžuslovjanski jezyk. Izviestija.info, 29 januara 2012.

Vněšnje linky[praviti | praviti kod]