Difference between revisions of "Sbornik:2017.10.11-15 Hrvatija i emigracija, Ruženec do granic v Poljskoj, Futbolske fanatiky odrěkli bitkų (Michał Swat)"

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
[checked revision][checked revision]
m (robot: prěimenovanje kategorij sbornika)
 
Vrš 30: Vrš 30:
 
== Objasnjenja ==
 
== Objasnjenja ==
 
<references />
 
<references />
[[Category:2017]]
+
[[Category:Sbornik:2017]]
 
[[Category:Sbornik:Věsti]]
 
[[Category:Sbornik:Věsti]]
 
[[Category:Sbornik:Vse]]
 
[[Category:Sbornik:Vse]]

Poslědnja revizija v 19:05, 24 oktobr 2018

This text is published in Medžuviki library under the terms of fair use.

It is not released under Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license until its authors will explicitly say so.

Hrvatija i emigracija, Ruženec do granic v Poljskoj, Futbolske fanatiky odrěkli bitkų
Avtor: Michał Swat
Prěvod: prvobytno medžuslovjanskom
Iztočnik: Medžuslovjansko Věće [1] [2] [3] [4] [5]



Plakat poljskoj ružencevoj akcije. Napis govori "Spasaj ružencem Poljskų i svět"



  • 15.10: Futbolske fanatiki iz Rosije i Poljski odrěkli velikų bitkų jųže ustrojili na denj 13 rujenja(oktobra). V bitkě imalo sę biti 50 ljudij iz poljskoj i 50 ljudij iz rosijskoj stråny. Bitka byla planovana u Němcije - na råvnodušnoj zemje. Členově bitky iměli prijehati do Němcije svojimi avtami. Ale, neočekyvano, k domam rosijskyh fanatikov prišla policija i učinila s njimi malų besědkų. Hvala tomu polovica rosijskoj grupy odrěkla svoje učęstničstvo i zajezd ne iměl uže smysla - bitkų anulovali.



  • 12.10: Govori sę, iže iz Hrvatije izselilo sę poslědnymi lětami 172 tysęće ljudij, glåvno k Avstrije i Němcije. Jedino u 2015 goda izselilo sę 57 tys. ljudij. Pròč idųt glåvno mlådi ljudi, ktori hoćųt iměti vęće grošev.Hrvatija jest členom Evropskogo Sòjųza od 2013 goda.



  • 11.10: U Poljskoj rimski katoliki 11-go rujenja(oktobra) ustrojili veliko dělo moljenja sę ružencem na granicah jihnoj državy - "Ruženec do granic". Mnoge grupy ljudij pųtovali na kraj stråny daby moliti sę, ine ljudij molili sę crkvah ili doma, pravdopodobno učęstvovalo v tom velje vęće miliona věręćih. Kromě togo molili sę takože někoji katoliki v inyh državah, napr. Japonije, Novoj Zelandije ili Afganistaně. V Poljskě zajedno s katolikami molili sę takože něktori grekokatoliki, pravoslavni i protestanti, råznymi językami - rosijskom, ukrajinskom ili daže crkòvnoslovjanskom.


Objasnjenja[praviti | praviti kod]