Velika Moravija

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Revizija v 20:30, 29 aprilj 2018 od koristnika Lev (besěda | vklad)
(razliky) ← Starějša revizija | Poslědnja revizija (razliky) | Novějša revizija → (razliky)
Jump to navigation Jump to search

Velika Moravija bila slovjanska imperija, ktora egzistovala v Srednoj Evrope medžu godom 833 i ranom 10-m stoletje. Jej jadrna teritorija ležila na obidva bregah reki Moravi, gde tutdeń ležut Slovakija, Česka Republika i Avstrija.

Imperija bila osnovena, kogda Knjaź Mojmir I s silju sojedinil susedske Knjazstvo Nitra s svoim vlastnim Moravskim Knjazstvom v 833. Bezprecedentne kulturalne rozvijanje nasledilo po misije Svjatih Kirila i Metoda, ktore prišli podčas vladanja Knjazja Rastislava v 863. Veliko-Moravska Imperija dosjagnula svoj najviše-veliki teritorijalni rozmer pod krolem Svjatopluk I (871-894). Oslabena od vnutrenoj borbi i častih vojn s Frankskoju Imperiju, Velika Moravija bila na konece prejehana od madžarskih vtorgateljov v ranom X-tom stoletje i jej ostatki bili više-pozdno rozdelene medžu Krolevstvo Vengriju, Bohemiju, Poľsku i Svjatu Rimsku Imperiju.