Čehoslovakizm

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to: navigation, search

Čehoslovakizm (češ.: Čehoslovakismus, Čehoslovakizmus) jest koncepcija, po kotoroj čehi i slovaki jesut jedin narod (čehoslovaki), a ih jezyki jesut varianty jedinogo čehoslovačskogo jezyka.

Pojavila se v konce 19-go veka kak reakcija na politiku germanizaciji češskih i madjarizaciji slovačskih teritorij. Ju propagirovali kak češske, tak i slovacke politiki, medžu inymi prvy (Tomaš Masarik) i drugi (Edvard Beneš) prezidenty nezavisnoj Čehoslovakiji, a takože slovak Milan Rastislav Štefanik.

Dana koncepcija stala osnovoju dlja tvorenja v 1918 lete nezavisnoj državy Čehoslovakija, a v 1920 lete stala državnoj ideologiju Čehoslovakiji po konstituciji.

Čehoslovakizm byl oficialnoj ideologiju Čehoslovakiji vse prve 20 let ju bytija. Naprimer, statistika Čehoslovakiji v 1918-1938 letah znala jedino "čehoslovakov", ale ne "čehov" i "slovakov" kak oddelne narody.

Posle Drugoj svetovoj vojny Čehoslovakija opeť objedinila se na principah čehoslovakizma, ale v 1948 lete vladu dobyli komunisty, kotore rešili, že mesto jedinogo naroda sut povinne byti dva ravnopravnyh.