Črny pas (krajina)

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Okrugi s množstvom afroamerikanskogo naseljeńja po opisu 2000 roka (Črny pas najtemnoj barvoju na jugoiztoku).

Črny pas (ang.: Black Belt) jest historična krajina na Jugu SŠA, v ktoroj vslěd historije nevolji žili v najbolje vysokyh čislah i byli izkoristajemy na bavolnyh nasadah afroamerikanci. Nazva proizhode od jednoimennoj geologičnoj krajiny, ktoroj jest harakteristična temna plodna počva. Ona obsegaje ozemja širinoju 480 km i vyšinoju 40 km, glavno v štatah Alabama i Misisipi.[1]

Historična krajina obyčajno imaje bolje široke granice, i približno jej možlivo opisati kak pas v okolo 200 okrugov SŠA, ktory ide črez srědišče Juga SŠA s severoiztoka na jugozapad od Virdžiniji do Teksasa i imaje historiju iztvorjeńja bavolny i historiju boljšesti afroamerikansogo naseljeńja.[2]

Izznačeńja[izměniti | izměniti kod]

Karta procenta nevoljnikov v každom okrugu nevoljničnyh štatov v 1860 roku

K 1900 roku geografičny termin «Črny pas» obyčjano koristali dlja izznačeńja geopolitičnoj krajiny, kako pozdnějši terminy Snežny pas, Rdžavy pas, Solnečny pas i Biblejsky pas. Amerikansky avtor Buker Vošington napisal v avtobiografijě 1901 roka:

Mene često prosili izznačiti termin «Črny pas». Nakoliko ja mogu znati, vprvo termin koristali, da by izznačati čest kraja, ktora odličali po barvě počvy. Ta čest kraja, ktora imala tutu gustu, temnu i prirodno bogatu počvu, byla, razuměje se, čestju Juga, kde nevoljniki byli najkoristni i, slědovateljno, byli tudy vzetymi najbolšim čislom. Pozdněje, osoblivo poslě vojny, termin, sdaje se, upotrebjajut izključiteljno v političnom smyslu — aby označiti okrugy, kde črnokoži jest večej, neželi bělokožih.[A]

Afroamerikansky sociolog Viĺjam Djubojs v svojej knigě 1903 roka «Duše črnokožego ljuda» (ang.: The Souls of Black Folk) nazyvaje grad Olbani v Džordžijě «srdcem Črnogo pasa».

V 1936 roku sociolog Artur Rejper opisal Črny pas kako grupu iz 200 nasadnyh okrugov, kde črnokoži byli boljšestju naseljeńja i ktora nahodi se v «poluměsecu od Virdžinije do Teksasa».[3] Črnokože naseljeńje ujelo poslě Drugoj velikoj migracije 1940–1970 rokov, v ktoroj bolje 4.5 milionov črnokožih ostavili krajinu. Ale Universitet Alabamy izznačaje Črny pas kako «okolo 200 okrugov» s značimym črnokožim naseljeńjem.[4] Enciklopedija Misisipi dodaje v to izznačeńje dolgu historiju proizvodstva bavolny.[2]

Zapisky[izměniti | izměniti kod]

  1. Tekst na anglijskom: I have often been asked to define the term "Black Belt." So far as I can learn, the term was first used to designate a part of the country which was distinguished by the colour of the soil. The part of the country possessing this thick, dark, and naturally rich soil was, of course, the part of the South where the slaves were most profitable, and consequently they were taken there in the largest numbers. Later, and especially since the war, the term seems to be used wholly in a political sense—that is, to designate the counties where the black people outnumber the white.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Black Belt". Britannica Online Encyclopedia (na anglijskom). Encyclopædia Britannica. Data dostupa: 30 dekembra 2008.
  2. a b Wilson, Charles Reagan (10 oktobra 2017). "Black Belt/Prairie". Mississippi Encyclopedia (na anglijskom). Data dostupa: 23 avgusta 2020.
  3. Arthur Raper, "The Black Belt", Southern Spaces, 2004
  4. "Black Belt Fact Book". University of Alabama (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 3 novembra 2007.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]