Žena

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Žena.

Žena jest žensky vozrastly člověk. Slovo "žena" obyčajno koristajut jedino dlja opisa vozrastlyh, a mladyh dětij i podrastok nazyvajut děvčinami.

Obyčajno ženy imajut dvě iks-hromosomy i sut sposobne brěmeniti i poroditi od puberteta do menopauzy. Ženska anatomija razraznjaje se od mužskoj ženskym reproduktivnym strojem, ktory vključaje jajniki, jajcevody, maternicu, vaginu i vulvu. Vozrastle ženy v srědnjem imajut širši pelvis i večše grudi, čim u vozrastlyh mužev. V srědnjem ženy imajut značno menje vlasov na obličju i tělu, večšu veličinu tělesnogo tuka, nizši rast i menje silne muskuly, čim u mužev. Transženy imajut pripisańje mužskogo pola, ktoro ne odpovědaje jih gendernoj identičnosti, a interseks-ženy mogut imati polove svojstva, ktore ne vhodet v obyčajne myslji o ženskoj biologiji.

Vo vsej ljudskoj historiji tradicijne genderne rolje često definiovali i ograničali žensku dějateljnost i možnosti. Mnoge věrozakonne doktriny definiovajut iste pravila jedino dlja žen. Kogdy obmedžeńja opustili v 20. stolětju, ženy stali imati pristup do karier vně tradicijnoj rolje domašnjej gospodynje i sposobnost dostavati vysše obrazovańje. Nasiĺje protiv žen, či v sěmjah li v občinah, imaje dolgu historiju i glavno jego činet muži. Poněktore ženy ne imajut polnoj kontroly nad svojimi reproduktivnymi pravami. Dvižeńja i ideologije feminizma imajut obču čelj dosegneńja gendernoj ravnosti.

Etimologija[izměniti | izměniti kod]

V slovjanskyh jezykah slovo «žena» proizhodi od praindoevropejskogo korenja *gʷḗn s tymže značeńjem. Jego mogut prikladati kako v značeńju «žensky člověk», tako i značeńju «supruga», ale poněktore jezyky imajut razne slova dlja tyh smyslov.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]