Velika Moravija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Велика Моравија)
Jump to navigation Jump to search
Velika Moravija v koncu 9. stolětja

Velika Moravija byla slovjanska država v Centralnoj Evropě medžu 833 godom i ranym 10. stolětjem. Jej glavne ozemje ležali na obydva brěgah rěky Moravy, ktora dala ime državě, kde tutčas ležet Čehija, Slovakija i Avstrija.

Suglasno lětopisam, Veliku Moraviju osnoval knez Mojmir 1., ktory zahvatil susědno knežstvo Nitra v 833 godu. Bezprecedentny kulturny razvoj poslědoval poslě misije svetyh Kirila i Metodija, ktori prišli kako misionari v Veliku Moraviju v 863 godu v čas vlady kneza Rastislava. Kiril i Metodij iztvorili v Velikoj Moraviji prvo slovjansko pismo, glagolicu. Velika Moravija dosegnula svojego najvelikogo razměra pod knezem Svatoplukom 1. (871–894). Potom Velika Moravija byla oslabjena od vnutrnoj borby i čestyh vojn s Iztočnoju Frankijeju i v koncu ju izgubili madjarski vtrgatelji v početku 10. stolětja, a jej odpadky byli pozdněje razdělenymi medžu Madjarijeju, Čehijeju, Poljskoju i Svetu rimsku imperiju.

Nazva "Velika Moravija" proizhodi iz grečskoj raboty "O voditeljstvu imperijeju", ktoru napisal bizantijsky imperator Konstantinos 7. kolo 950 goda. Ine spominańja Velikoj Moravije iz togože časa ne imajut slova "veliky" v opisu državy.