Grečska azbuka

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Гречска азбука)
Jump to navigation Jump to search
Nadpis «Grečska azbuka» (Ελληνικό αλφάβητο) na grečskom jezyku

Grečska azbuka jest pismo, ktoro koristaje se dlja pisanja grečskogo jezyka s pozdnogo 9. stolětja ili ranjego 8. stolětja do našej ery.[1][2] On byl izvedeny iz ranšej finikijskoj azbuky[3] i byl prvym azbučnym pismom, ktoro imalo razne bukvy dlja samoglasok i konsonantov. Ona jest prědok latinskogo i kiriličskogo pisma.[4] Kromě koristanja dlja pisanja grečskogo jezyka, v jego davnoj i sovrěmennyh formah, grečska azbuka sejčas takože služi ako iztočnik tehničnyh simbolov i označenj vo mnogyh oblastjah matematiky i drugyh nauk.

V jej klasičnoj i sovrěmennoj formah azbuka imaje 24 bukv v redu od alfy do omegy. Ako latinica i kirilica, grečska azbuka prvonačelno imala toliko jednu formu každoj bukvy. Ona izrabotala odličanje zaglavnyh i črkovyh bukv v tom samom vrěmenu s latiniceju v sovrěmennu eru.

Cěnnost glasok i obyčajne transkripcije dlja poněktoryh bukv različajut se medžu davnoju i sovrěmennoju grečskoju upotrěboju, ibo izgovor grečskogo značimo prěměnil se medžu 5. stolětjem do našej ery i dnes. Sovrěmenny i davny grečsky koristajut razne diakritične znaky. Tradicijny pravopis, ktory koristajut dlja davnogo grečskogo i časom dlja sovrěmennogo grečskogo, imaje mnogo diakritičnyh znakov, takyh ako akcentne znaky dlja akcentov tonov (mnogotonne), dyhanne znaky dlja prisučnosti abo absencije početkovoj glasky /h/ i nizšej joty dlja konečnoj historičnoj glasky /i/. V standardnom sovrěmennom grečskom pravopisanji, pravopis byl oproščeny do jednotonnoj sistemy, ktora koristaje toliko 2 diakritičnyh znaka: ostry akcent i dierezis.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. The date of the earliest inscribed objects; A.W. Johnston, "The alphabet", in N. Stampolidis and V. Karageorghis, eds, Sea Routes from Sidon to Huelva: Interconnections in the Mediterranean 2003:263-76, summarizes the present scholarship on the dating.
  2. Cook, B. F. (1987). Greek inscriptions (na anglijskom). University of California Press/British Museum.
  3. The Development of the Greek Alphabet within the Chronology of the ANE (PDF) (na anglijskom), 2009
  4. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems (na anglijskom). Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]