Koordinaty: 51°N 9°E

Němcija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Нємција)
Jump to navigation Jump to search
Država
Němcija
něm.: Deutschland
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaFederalna republika Němcija
něm.: Bundesrepublik Deutschland
Himn«Pěsnja Němcije»
Glavny i najbolši gradBerlin
Statistika
Plošča357022 km² (63.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 83190556[1] ljudij (18.)
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166DE
Němcija na kartě
Koordinaty: 51°N 9°E

Němcija, oficialno Federalna republika Němcija, jest država v Centralnoj Evropě. Němcija jest druga najljudna država Evropy poslě Rosije i najljudna država-člen Evropejskogo sojuza. Němcija nahodi se medžu Baltičskym i Sěvernym morjami k sěveru i Alpami k jugu i imaje površinu v 357022 km² i naseljeńje veče 83 milionov ljudij. Ona graniči s Danijeju na sěveru, Čehijeju i Poljskoju na iztoku, Avstrijeju i Švejcarijeju na jugu i Belgijeju, Francijeju, Luksemburgom i Niderlandami na zapadu. Glavny i najveliky grad Němcije jest Berlin, a glavno finansovo srědišče jest Frankfurt.

Različne germanske plemena obyvali sěverne česti sovrěmennoj Němcije s klasičnoj antičnosti. Krajinu pod nazvoju Germanija dokumentovali do 100 roka do našej ery. V 10. stolětju němečske ozemje stali centralnoju čestju Svetoj Rimskoj imperije. V 16. stolětju sěverne němečske oblasti stali srědiščem protestantskoj Reformacije. Poslě Napoleonskyh vojn i razpuščeńja Svetoj Rimskoj imperije v 1806 roku němečske državy stvorili Něměcsku konfederaciju. V 1871 roku boljšest němečskyh držav objedinili se v jednu državu, Němečsku imperiju, pod vladoju Prusije. Poslě Prvoj světovoj vojny i Němečskogo povstańja 1918–1919 rokov Imperija stala poluprezidentskoju republikoju, ktora znana kako Vejmarska republika. V 1933 roku vladu v Vejmarskoj republikě shvatili nacisti pod vodstvom Adolfa Hitlera, čto privedlo k diktaturě, Drugoj světovoj vojně i Holokostu. Poslě poražky Němcije v vojně i obdobja okupacije Sojuznikami Němcija byla razdělenoju na Federalnu republiku Němcija, obyčajno znanu kako Zapadna Němcija, i Němečsku demokratičnu republiku, znanu kako Iztočna Němcija. Zapadna Němcija byla državoju-osnovateljkoju Evropejskoj ekonomičnoj občiny i Evropejskogo sojuza, a Iztočna Němcija byla komunističnoju državoju Iztočnogo bloka i členom Varšavskogo dogovora. Poslě upada komunizma stalo se němečsko prěsjedinjeńje i byvše zemje Iztočnoj Němcije pristupili do Zapadnoj.

Němcija jest federalna parlamentska republika, ktoroju upravjaje kancler ili kanclerka. Valuta Němcije jest evro.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Němcija děli se na 16 krajin:

  1. Baden-Vjurtemberg (něm.: Baden-Württemberg)
  2. Bavarija (něm.: Bayern)
  3. Berlin (něm.: Berlin)
  4. Brandenburg (něm.: Brandenburg)
  5. Bremen (něm.: Bremen)
  6. Hamburg (něm.: Hamburg)
  7. Hesen (něm.: Hessen)
  8. Meklenburg-Forpomern (něm.: Mecklenburg-Vorpommern)
  9. Dolna Saksonija (něm.: Niedersachsen)
  10. Sěverny Rejn-Vestfalija (něm.: Nordrhein-Westfalen)
  11. Rejnland-Falz (něm.: Rheinland-Pfalz)
  12. Sarland (něm.: Saarland)
  13. Saksonija (něm.: Sachsen)
  14. Saksonija-Anhalt (něm.: Sachsen-Anhalt)
  15. Šlezvig-Holštejn (něm.: Schleswig-Holstein)
  16. Tjuringija (něm.: Thüringen)

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Bevölkerung nach Geschlecht und Staatsangehörigkeit". Destatis (na němečskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 23 avgusta 2019. Data dostupa: 15 julija 2018.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]