Arcah

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search

Arcah, oficialno: Republika Gorskogo Karabahu (orm. Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն, trl. Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun), a takože: Republika Arcah (orm. Արցախի Հանրապետություն, trl. Artsakhi Hanrapetutjun) – ozemja, ktore formalno naleži do Azerbajdžana, v realnosti funkcionuje ako nezaležna država, ktoro jednako ne jest uznavana prěz nijednoju državu na světe. Jegov načelo ktore proglašeno 6 januara 1992 goda (deklaracije nezaležnosti proglašeno 2 septembra 1991 goda) veže se iz konfliktom o Gorsky Karabah, točenom od načetoka XX věka prěz Armenije i Azerbajdžan, ktorogo vrhnom momentom byla vojna iz godov 1988–1994.

Geografija[praviti | praviti kod]

Gorsky Karabah zajmaje povrh okolo 4500 km² (de facto pod kontroloju Ormian javjaje se zona o povrhu 14 000 km²). Stoliceju regiona jest Stepanakert (po azerskomu Xankəndi), a drugom boljšim gradom – Šuša.

Demografija[praviti | praviti kod]

V 1989 gode v Arcahě žilo 145 593 Ormjan (76,4%), 42 871 Azerov (22,4%), i koliko tysěcov Kurdov, Rusov, Grekov i Asyrijčikov. V obdobju 1992–1993 boljšest Azerov i Kurdov izběgla iz regionu. Glavnom jezykom Arcahu jest jezyk armensky, jednako uživany v jim dialekt jest mnogo razny od uživanyh v Armenije. V 2001 gode 95% ljudstva sostavali Ormianie; prisučni byli tož Kurdowie, Grecy i Asyryjczycy. V marcu 2007 goda avtoritety podali kolikost ljudstva na 138 000.

Vněšnje linky[praviti | praviti kod]

  • Sej zapis sodržaje prěvod iz zapisa <<Górski Karabach>> v Vikipedijě na poljskom (spis avtorov; dozvolenje CC BY-SA 3.0 Unported