Arcah

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Horugva Arcaha
Gerb Arcaha

Arcah, oficialno Republika Gorskogo Karabahu (arm.: Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն, trl. Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun) i Republika Arcah (arm.: Արցախի Հանրապետություն, trl. Artsakhi Hanrapetutjun) sut ozemja, ktore formalno naleži do Azerbajdžana, v realnosti funkcionuje ako nezaležna država, ktoro jednako ne jest uznavana prěz nijednoju državu na světe. Jegov načelo ktore proglašeno 6 januara 1992 goda (deklaracije nezaležnosti proglašeno 2 septembra 1991 goda) veže se iz konfliktom o Gorsky Karabah, točenom od načetoka XX věka prěz Armenije i Azerbajdžan, ktorogo vrhnom momentom byla vojna iz godov 1988–1994.

Geografija[izměniti | izměniti kod]

Gorsky Karabah zajmaje povrh okolo 4500 km² (de facto pod kontroloju Arměnev javjaje se zona o povrhu 14 000 km²). Stoliceju regiona jest Stepanakert (azer.: Xankəndi), a drugom boljšim gradom – Šuša.

Demografija[izměniti | izměniti kod]

V 1989 gode v Arcahě žilo 145 593 Arměnev (76,4%), 42 871 Azerbajdžancev (22,4%), i koliko tysěcov Kurdov, Rusov, Grekov i Asyrijcev. V obdobju 1992–1993 boljšest Azerbajdžancev i Kurdov izběgla iz regionu. Glavnom jezykom Arcahu jest jezyk armensky, jednako uživany v jim dialekt jest mnogo razny od uživanyh v Armenije. V 2001 gode 95% ljudstva sostavali Arměni; prisučni byli tož Kurdy, Grecy i Asirijcy. V marcu 2007 goda avtoritety podali kolikost ljudstva na 138 000.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]