Biologija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vyše tretiny znanyh nam vidov živut v basenu rěky Amazonka.

Biologija jest naučno učeńje žitja.[1][2][3] Ona jest prirodna nauka s širokym obsegom, ale imaje red prědmetov, ktore ujedinjajut ju v jedinu, suvislu oblast znańja.[1][2][3] Napriklad, vse žive bytosti skladajut se iz klětok, ktore obrabotyvajut naslědnu informaciju, ktora leži v genah i može byti prědanoju budučim pokoljeńjam.[1][2][3] Iny glavny prědmet jest evolucija, ktora objasnjaje jednost i raznorodnost živyh bytostij. Konečno, vse žive bytosti proset energije, da by dvigati se, rasti i razmnažati se, a takože da by regulovati svoju vnutrnu obsrědinu.[1][2][3][4][5]

Biologi imajut sposobnost studiovati žitje na množstvu uravnjev organizacije, od molekularnoj biologije klětky do anatomije i fiziologije rastlin i životin i evolucije naseljenij.[1][6] Odsud v biologiji jest množstvo poddisciplin, vsekaka iz ktoryh izznačaje se oblastju svojego raziskyvańja i koristujemymi orudjami.[7][8][9] Kako i ine naučniki, biologi koristajut naučnu metodu, da by dělati observacije, zapytati pytańja, stvarjati hipotezy, provoditi opyty i dělati zaključeńja iz světa vokrug njih.[1]

Žitje na Zemje javilo se vyše 3.7 miliardov rokov nazad[10] i jest bezměrno raznorodno. Biologi usilovali studiovati i klasifikovati razne formy žitja, od prokariotnyh bytostij, takyh kako arheje i bakterije, do evkariotnyh bytostij, takyh kako protisty, griby, rastliny i životiny. Tute razne žive bytosti vkladajut v biologičnu raznorodnost ekosistemy, kde one igrajut različne rolji v biologičnom ciklu nutrientov i energije.

Iztočniky[praviti | praviti kod]

  1. a b c d e f Urry, Lisa; Cain, Michael; Wasserman, Steven; Minorsky, Peter; Reece, Jane (2017). "Evolution, the themes of biology, and scientific inquiry". Campbell Biology (na anglijskom) (11th izd.). New York: Pearson. str. 2–26. ISBN 978-0134093413.
  2. a b c d Hillis, David M.; Heller, H. Craig; Hacker, Sally D.; Laskowski, Marta J.; Sadava, David E. (2020). "Studying life". Life: The Science of Biology (na anglijskom) (12th izd.). W. H. Freeman. ISBN 978-1319017644.
  3. a b c d Freeman, Scott; Quillin, Kim; Allison, Lizabeth; Black, Michael; Podgorski, Greg; Taylor, Emily; Carmichael, Jeff (2017). "Biology and the three of life". Biological Science (na anglijskom) (6th izd.). Hoboken, N.J.: Pearson. str. 1–18. ISBN 978-0321976499.
  4. Modell, Harold; Cliff, William; Michael, Joel; McFarland, Jenny; Wenderoth, Mary Pat; Wright, Ann (dekembra 2015). "A physiologist's view of homeostasis". Advances in Physiology Education (na anglijskom). 39 (4): 259–266. doi:10.1152/advan.00107.2015. ISSN 1043-4046. PMC 4669363. PMID 26628646.
  5. Davies, PC; Rieper, E; Tuszynski, JA (januara 2013). "Self-organization and entropy reduction in a living cell". Bio Systems (na anglijskom). 111 (1): 1–10. doi:10.1016/j.biosystems.2012.10.005. PMC 3712629. PMID 23159919.
  6. "Aquarena Wetlands Project glossary of terms" (na anglijskom). Texas State University at San Marcos. Bylo arhivovano iz iztočnika 8 junija 2004.
  7. Craig, Nancy (2014). Molecular Biology, Principles of Genome Function (na anglijskom). ISBN 978-0-19-965857-2.
  8. Mosconi, Francesco; Julou, Thomas; Desprat, Nicolas; Sinha, Deepak Kumar; Allemand, Jean-François; Vincent Croquette; Bensimon, David (2008). "Some nonlinear challenges in biology". Nonlinearity (na anglijskom). 21 (8): T131. Bibcode:2008Nonli..21..131M. doi:10.1088/0951-7715/21/8/T03. ISSN 0951-7715.
  9. Howell, Elizabeth (8 dekembra 2014). "How Did Life Become Complex, And Could It Happen Beyond Earth?". Astrobiology Magazine (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 17 avgusta 2018. Data dostupa: 14 februara 2018.
  10. Pearce, Ben K.D.; Tupper, Andrew S.; Pudritz, Ralph E.; i dr. (1 mareca 2018). "Constraining the Time Interval for the Origin of Life on Earth". Astrobiology (na anglijskom). 18 (3): 343–364. arXiv:1808.09460. Bibcode:2018AsBio..18..343P. doi:10.1089/ast.2017.1674. ISSN 1531-1074. PMID 29570409. S2CID 4419671.

Vněšnje linky[praviti | praviti kod]

  • Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Biology» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 3.0 Unported).