Boleslav I Hrabry

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Boleslav I Hrabry (rodženy 967, umrěly 17 črvenja 1025), takože Veliky, byl vladar Poljsky iz dinastije Piastov, prvy koronovany kralj Poljsky (od 1025), v godah 1003–1004 takože knez Čehije ako Boleslav IV, knez Poljsky od 992.

Poljska vo vrěme vlady Boleslava I

Byl synom Meška I, kneza Poljsky i Dobravy, češskoj knežny. Obhvatil vladu v 992, izpudil kratko posle svoju mačehu Odu i pol-brati.

Poddržival misiju Vojteha Slavnikowica, biskupa praskogo i Brunona iz Kverfurta. Izkoristal iz smrti ako mučenika ovogo prvogo (997) i jegov brzoj kanonizacije do cěljev političnyh, dovedl na tako zvanym sjezde gnieznienskym do stvorjenja poljskoj metropoliji crkovnoj v Gniezne a takože biskupstv v Krakove, Vroclave i Kolobregu i tom samom potvrdil polnom nezaležnost Poljsky od cěsara Ottona III. Po smrti Ottona III (1002) Boleslav našel se v konflikte iz jegov naslědnikom Henrykiem II Svatom, provodil iz jim dolge vojny (1002–1018), ktore skončili se pokojem v Budišine i zahvatom Milska i Lužic.

V 1018 dobyl Kyjev, osadil na russkom trone svojego zeta Svatopelka I. V 1018 abo god posle dodal nanovo do državy poljskoj utračene v 981 gode Grady Červjenske.

Prěd smrtju (1025), koronoval se na prvogo kralja Poljsky.

Prězvišče Hrabry bylo mu nadane za časov vlasti jego syna, Meška II, posle byl takože zvany prězviščem Veliki.