Koordinaty: 44°N 18°E

Bosnija i Hercegovina

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Bosna i Hercegovina)
Jump to navigation Jump to search
Država
Bosnija i Hercegovina
srbohrv.: Bosna i Hercegovina, Босна и Херцеговина
Horugva
Gerb
Obča informacija
Himndržavny himn Bosnije i Hercegoviny
Glavny i najbolši gradSarajevo
Oficialne jezykyV entitetah:
Državna formafederalna parlamentska republika
Statistika
Plošča51129 km² (125.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2019[1]): 3332593 ljudij (135.)
  • Spis (2013): 3531159 ljudij
Valutakonvertiblna marka (BAM)
Časova zona
Kod ISO 3166BA
Bosnija i Hercegovina na kartě
Koordinaty: 44°N 18°E

Bosnija i Hercegovina, često kratko BiH, jest država v Južnoj Evropě. Graniči s Srbijeju na iztoku, Črnoju Goroju na jugoiztoku i Hrvatijeju na sěveru i sěverozapadu, takože imaje maly izhod k Adriatičnomu morju. Površina Bosnije i Hercegoviny jest 51129 km², naseljeńje jest kolo 3332593 ljudij.[1] Glavny i najveliki grad jest Sarajevo.

Na ozemjah Bosnije i Hercegoviny žili ljudi s vrhnego paleolita, ale postojanne človečske žilišča datovajut neolitom. Poslě prihoda prvyh indoevropejcev na tutyh ozemjah žili razne ilirijske i keltske civilizacije. Slovjani načeli osědati v Bosniji i Hercegovině s 6. po 9. stolětja. V 12. stolětju byl osnovany banat Bosnija, ktory v 14. stolětju stal kraljevstvom. Potom kraljevstvo bylo zavojevanym Osmanskoju imperijeju, pod vladoju ktoryh ozemje prěbyvali so srědiny 15. do konca 19. stolětja.

Osmani razprostranili v krajině islam i izměnili mnogo v kulturě i spoločenstvu krajiny. V 1878 roku Bosniju aneksovala Avstro-Madjarija, pod vladoju ktoroj ona ostala do konca Prvoj světovoj vojny. V medžuvojenny period Bosnija i Hercegovina byla čestju Kraljevstva Jugoslavija, a poslě Drugoj světovoj vojny stala republikoju v novoosnovanoj Socialističnoj federalnoj republikě Jugoslavija. Poslě razpada Jugoslavije republika proglasila nezaležnost v 1992 roku, za čim poslědovala Bosnijska vojna, ktora šla do konca 1995 roka i završila se Dejtonskym dogovorom.

Vslěd Dejtonskogo dogovora Bosnija i Hercegovina imaje dvukamerny parlament i prědsědateljstvo iz trěh členov iz glavnyh narodov državy (bosnjakov, hrvatov i srbov). Jednakože vlast centralnoj vlady jest silno obmedžena, i država imaje vysoku decentralizaciju i sostoji iz dvuh avtonomnyh entitetov i okruga Brčko, ktorymi upravjajut městne vlady.

Bosnija i Hercegovina vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Valuta Bosnije i Hercegoviny jest konvertiblna marka.

Administrativno děljenje[izměniti | izměniti kod]

Bosnija i Hercegovina deli se na 3 česti:

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. a b "World Population Prospects: The 2017 Revision". population.un.org (custom data acquired via website) (na anglijskom). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Data dostupa: 3 julija 2021.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]