Električnosť

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search

Električnostj je sbirka fizičnyh javjenij svęzanyh s prisųćnostjų i dvižeńjem materii imajųćej električny naboj. V staro vrěmę električnostj běše råzvažany, že ne svęzana s magnetizmom. Pozdněje mnoge eksperimentaljne rezultaty i råzvitje Maxwellovskyh uråvńenij pokazali že električnostj i magnetizm sųt iz jednogo fenomena: elektromagnetizma. Mnogorake obće fenomeny svęzany s električnostjų, vključajųći blěskavicų, statičnų električnostj i mnoge druge.

Prisućnostj električnogo naboja, koj može byti abo pozitivne abo negativne, dělaje električno polje. Dviženje električnogo naboja (elekričny tok) sòzdaje magnetično polje. Kogdy naboj je råzměsćen v zoně s ne nulovym electričnym poljem, sila bųde dějati na nego. Veličina sej sily bere sę iz zakonu Coloumba. Tako jestli toj naboj běše v dviženji, električno polje bųde dělati råbotų nad electričnym nabojem. Tako my možemo rěkti ob električnom potencialu v někoj točkě v prostoru, koja råvna rabotě sdělanoj vněšnym agentom v perenošenje jedinicy električeskogo naboja iz libovolno izbranoj točke v sejų točkų bez ljubogo uskorjenja i obyčno měriti sę v voltah.