Elektronika

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Različne elektronične komponenty.

Elektronika jest sfera znanij nauky i tehniky, ktora stvarjaje i koristaje elektronične aparaty, ktore pracujut črěz izměnu koncentracije i prěmeščeńje elektronov v vakuumu, gazu ili tvrdyh kristaličnyh tělah.

Pojavjeńje elektroniky stalo se poslě odkryvańja i studije električnosti, elektromagnetizma, a potom — stvorjeńje radia. Pokoliko radioprědańje razom našlo priměnjeńje (vprvo na korabah i v vojennom dělu), za njih byla potrěbna elementna osnova, stvorjenjem i studijeju ktoroj zajela se elektronika. Elementna osnova prvogo pokoljeńja byla osnovanoju na elektroničnyh světilkah. Uměstno tomu razvivala se vakuumna elekronika. Jej razvoju takože pomagalo stvorjeńje televizije i radarov, ktore našli široko priměnjeńje v času Drugoj světovoj vojny.[1][2]

Ale elektronične lampy imali red nedostatkov: prědže vsego, velike razměry i vysoku spotrěbimu močnost, čto bylo kritičnym dlja prěnosnyh aparatov. Tomu počela razvoj tvěrdoteljna elektronika, a kako elementnu bazu stali priměnjati diody i tranzistory.

Daljši razvoj elektroniky imaje svez s javjeńjem kompjuterov. Kompjutery, ktore byli osnovane na tranzistorah, imali velike razměry i spotrěbimu močnost, a takože nizku věrogodnost vslěd velikogo čisla dětaljev. Za rěšeńje tyh problemov počeli koristati mikrosborky, a potom mikroshemy. Čislo elementov mikroshem postupno rastlo, stali tvoriti mikroprocesory. Tutčas razvoju elektroniky daje pomoč razvoj telefoničnoj svezi, a takože raznyh bezprovodnyh aparatov, navigatorov, komunikatorov, planšetov i tako dalje. Vsěhno uživane sut cifrove ustroje.

Do javjeńja elektronično-izčisliteljnyh mašin logične operacije izpolnjali na elektromehaničnyh ili mehaničnyh rele. V 1943 godu elektromehaničny kompjuter Mark-1 proizvodil jednu operaciju dodavańja za 0,3 s.[3] Ale už k srědině 20. stolětja počeli koristati izmysljeny Robertom fon Libenom (1912)[4] i Li de Forestom (1906) elektrovakuumny aparat — triod, tokom ktorogo možno bylo upravjati s pomočju mrěži, čto davalo možlivost upravjati signalom.[2] V 1939 godu Džon Atanasov iznašel prvy kompjuter na vakuumnyh lampah, kde izčisljeńja provodili s pomočju logičnyh operacij.[3] V 1946 godu javila se elektrovakuumna elektronno-izčisliteljna mašina Eniak, ktora imala 17468 lamp, ktore bylo potrěbno prověrjati pri nastavjeńju. Tuta mašina izpolnjala 5000 operacij dodavańja v sekundu.[3]

Javjeńje prvogo tranzistora v 1947 godu, ktory stvorili Viĺjam Šokli, Džon Bardin i Volter Brattejn, dozvolilo prějdti do tvrdotěljnoj logiky,[5] a poslědnji iznahodok struktury metal-oksid-polukonduktor stal najglavnym proryvom v razvoju elektroniky.[6] On privedl k stvorjeńju integralnoj mikroshemy i poslědnjemu razvoju mikroelektroniky, osnovnoj česti modernoj elektroniky.[7][8]

Nazva

Nazva elektronika proizhodi od slova elektron, ktoro proizhodi od grečskogo ἤλεκτρον — jantar/burštin.

Iztočniky

  1. "Электроника и схемотехника. Конспект лекций с использованием компьютерного моделирования в среде "Tina TI". Этапы возникновения и развития электроники и схемотехники". bstudy.net (na russkom). Научно-техническое издательство «Горячая линия — Телеком». 2017. Data dostupa: 23 avgusta 2021.
  2. a b Игорь Захаров (6 novembra 2019). "Краткая история электроники: от лампочки к квантовому компьютеру". postnauka.ru (na russkom). Издательский дом «ПостНаука». Data dostupa: 23 avgusta 2021.
  3. a b c Казакова И. А. (2011). История вычислительной техники (PDF) (na russkom). Пенза: Издательство ПГУ. str. 74–88.
  4. Linde, Rainer Zur (1995). Build Your Own AF Valve Amplifiers: Circuits for Hi-fi and Musical Instruments (na anglijskom). Elektor International Media. ISBN 978-0-905705-39-2.
  5. "1947: Invention of the Point-Contact Transistor". Computer History Museum. Data dostupa: 10 avgusta 2019.
  6. Thompson, S. E.; Chau, R. S.; Ghani, T.; Mistry, K.; Tyagi, S.; Bohr, M. T. (2005). "In search of "Forever," continued transistor scaling one new material at a time". IEEE Transactions on Semiconductor Manufacturing. 18 (1): 26–36. doi:10.1109/TSM.2004.841816. ISSN 0894-6507. In the field of electronics, the planar Si metal–oxide–semiconductor field-effect transistor (MOSFET) is perhaps the most important invention.
  7. Raymer, Michael G. (2009). The Silicon Web: Physics for the Internet Age. CRC Press. str. 365. ISBN 978-1-4398-0312-7.
  8. Wong, Kit Po (2009). Electrical Engineering — Volume II. EOLSS Publications. str. 7. ISBN 978-1-905839-78-0.

Vněšnje linky