Esperanto

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezyk
Esperanto
esp.: Esperanto
Horugva esperanta
Obča informacija
StvorjenyLjudovik Lazar Zamenhof
Data stvorjenja1887
Koristniki
  1. S rodžeńja: od 1 do několikyh tysečev (2016)[1][2]
  2. Kako drugym jezykom: od 63,000[3] do 2 milionov
Pismolatinica
Služebny status
Jezyčna organizacijaAkademija esperanta
Celj

Esperanto jest najvyše koristujemy medžunarodny pomočny jezyk. Esperanto jest jediny umětny jezyk, ktory imaje rodnyh koristnikov, ktoryh u njego može byti několiko tysečev. Vsesvětna svez esperanta imaje veče 5500 členov v 120 krajah.

Byl stvorjeny poljskym oftalmologom Ludovikom Zamenhofom v 1887 godu. Zamenhof vprvo opisal svoj jezyk pod psevdonimom "lěkar Esperanto" v knigě "Medžunarodny jezyk" (rus.: Международный язык), ktory on poslě prěvedl ješče na 4 jezyka. Slovo esperanto znači "nadějny".[4] Koristnikov esperanta često zovut esperantistami (Esperantistoj).

Historija

Esperanto byl stvorjeny v koncu 1870. i početku 1880. godov Ludovikom Zamenhofom, jevrejem-oftalmologom iz Kongresovoj Poljsky v Rosijskoj imperiji, ktory žil v gradu Bjalostok. V 1870. lětah, do stvorjeńja Zamenhofom esperanta, v Bjalostoku zabranili koristati poljsky v publičnyh městah grada.

Suglasno Zamenhofu, on stvoril svoj jezyk, da by sniziti "čas i rabotu, ktoru my tratimo, učeči inozemne jezyky" i stvoriti harmoniju medžu ljudami iz raznyh držav: "Byl by jedino medžunarodny jezyk, vse prěvody mogli by dělati se jedino na njego […] i vse narody byli by objedinjene v občem bratstvu."

Ortografija

Esperansky alfabet bazuje na latinici s 28 bukvami, ktore vključajut 6 diakritične bukvy; 1 brevis i 5 cirkumfleksy.

Abeceda Esperanta
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
Male bukvy a b c ĉ d e f g ĝ h ĥ i j ĵ k l m n o p r s ŝ t u ŭ v z
Velike bukvy A B C Ĉ D E F G Ĝ H Ĥ I J Ĵ K L M N O P R S Ŝ T U Ŭ V Z

Gramatika

Esperanto jest zaprojektovano za legko učenje dlja različnyh govoriteljev daduči nove stvorjene slova, da by byti razumlive dlja ljudij s prefiksami i sufiksami.

Vse immeniky končajut se s bukvoju "o", pridavniky končajut se s bukvoju "a" i prislovky končajut se s bukvoju "e". Kogda formuje se množina, bukva "j" jest dodana do každogo immenika i pridavnika. Esperanto imaje 2 padeže dlja immenikov i pridavnikov: imeniteljnik i viniteljnik. Kogda slova označajut prěmy objekt, bukva "n" jest dodana i tož priloži na množině.


Sut 3 vrěma i 3 naklonjenja v Esperantu:

Prošedše vrěma končajut se s "-is"

Nastoječe vrěma končajut se s "-as"

Buduče vrěma končajut se s "-os"

Infinitivne naklonjenja končajut se s "-i"

Uslovne naklonjenja končajut se s "-us"

Jusivne naklonjenja končajut se s "-u"


Slovny poredok jest svobodny, to znači, že pridavniky mogut poslědovati immeniky, glagoly i objekty v kojkoli poredku. Ale člen "la", ukazateljny zaimennik "tiu" i prědložnik "ĉe" muset prijdti prvo prěd immenikom.

Prikladne teksty

Vsesvětova deklaracija člověčskyh prav v Esperantu:

Ĉiuj homoj estas denaske liberaj kaj egalaj laŭ digno kaj rajtoj. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu al alia en spirito de frateco.

Iztočniky

  1. Harald Haarmann, Eta leksikono pri lingvoj, 2011, archive date March 4, 2016: Esperanto … estas lernata ankaŭ de pluraj miloj da homoj en la mondo kiel gepatra lingvo. ("Esperanto has also been learned by several thousand people in the world as a mother tongue.")
  2. Jouko Lindstedt, Jouko, Oftaj demandoj pri denaskaj Esperant‑lingvanoj ("Frequently asked questions about native Esperanto speakers"), archive date March 3, 2016.
  3. "Nova takso: 60.000 parolas Esperanton" [New estimate: 60.000 speak Esperanto] (na esperantu). Libera Folio. 13 februara 2017. Data dostupa: 13 februara 2017.
  4. "Doktoro Esperanto, Ludwik Lejzer Zamenhof". Global Britannica.com. Encyclopædia Britannica Inc.

Vněšnje linky