Finsky jezyk

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Finsky jezyk na světu, kako služebny (sinjeju) i menšinstva (zelenoju)

Finsky jezyk (fin.: suomen kieli, suomi) jest jezyk, ktory naleži do baltičsko-finskoj podgrupy jezykov, ktora jest čest finovugrskoj podrodiny iz uralskoj jezykovoj rodiny. Najbliže jest spokrovnjeny medžu inymi s estonskym jezykom, a takože s jezykami ljudov sěverozapadnoj Rosije, dalša pokrovnost sjedinjaje jego iz madjarskym jezykom.

Finsky jest pored švedskogo jedinom iz dvoh jezykov služebnyh v Finlandiji a takože jedinom iz jezykov služebnyh Evropejskogo sojuza. V Finlandiji za jezyk prvy uvažajut jego okolo 4,7 milionov ljudi (92% gradnikov). V Šveciji, kde posluživajut se jim okolo 300 000 gradnikov pohodženja finskogo, jest oficialno uznavany ako jezyk menšinstva, jest takože oficialno jezykom menšinstva v Republikě Kareliji v Rosiji. Nevelike finskojezyczne menšinstva javjajut se takože v provincije Finmark na sěvere Norvegije, a takože v Estoniji.

Ako prědstavitelj rodiny uralskoj, razni se značno od indoevropejskoj rodiny, v sostav ktoroj vhodi boljšest jezykov uživanyh v Evropě. Odličaje jego prěd vsem aglutinacija, 15 padežev, složena gramatika, najme harmonija samoglasok, izměny soglasok, absencija gramatičnogo pola i vrěmen budučego. Jednakože, dolgotrajne kontakty sdělali tako, čto v razgledu sintaksy i slovničstva finsky imaje mnogočislne podobnosti s indoevropejskymi jezykami, osoblivo so švedskym.

Finsky jest živy jezyk, uživany v molvě i pismu, ktory razvivaje se i imaje bogatu i cěnnu dlja světa kniževnost. Na finskom prědavajut ponad 10 televizijnyh strancij narodnogo i oblastnogo uravnja, ponad 50 radiostancij i izhodet ponad 120 narodnyh, regionalnyh i městnyh gazet.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]