Francija
| fran.: France | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Polna nazva | Francuzska republika fran.: République française |
| Himn | "Marseĺjeza" |
| Glavny i najbolši grad | Pariž |
| Služebne jezyky | francuzsky jezyk |
| Državna forma | unitarna poluprezidentska republika |
| Statistika | |
| Plošča | 640679 km²[1] (42.) |
| Naseljeńje |
|
| Valuta | evro |
| Časova zona |
|
| Kod ISO 3166 | FR |
 Francija na kartě | |
| Koordinaty: 47°N 2°E | |
Francija, služebno Francuzska republika, jest država, ktora glavno nahodi se v Zapadnoj Evropě, ale takože imaje red zamorskyh krajin i ozemij. Jej osnovne ozemje graničet s Belgijeju, Luksemburgom i Němcijeju na sěveroiztoku, Švejcarijeju, Italijeju i Monakom na iztoku i Andoroju i Išpanijeju na jugu. Francuzske ozemje v Amerikě graničet s Niderlandami, Surinamom i Brazilijeju. Francija imaje obču površinu v 643801 km² i obče naseljeńje veče 67 milionov ljudij. Glavny i najljudny grad jest Pariž.
Na ozemjah Francije žili ljudi s ery paleolita. V Železnu eru Franciju oselili keltske plemena galov. Rimska republika zavojevala krajinu v 51 godu do našej ery, čto privedlo k stvorjeńju galorimskoj kultury, ktora dala osnovu sovrěmennomu francuzskomu jezyku. Germanske franki prěselili se na tute ozemje v 476 godu i stvorili Kraljevstvo Frankija, ktoro stalo osnovoju dlja budučej imperije Karolingov. Verdunsky dogovor 843 goda razdělil imperiju i Zapadna Frankija stala Kraljevstvom Francija v 987 godu. V Vysokom Srědnevěcju Francija byla silno decentralizovanym feudalnym kraljevstvom, ale takože byla jednoju iz najmogutnyh držav Evropy. Oddělna francuzska identičnost počela voznikati v 14. i 15. stolětjah v času Stolětnej vojny. Francuzsko Vozrodžeńje bylo eroju razvoja umětničstva i kultury, sporov s supernikami, Išpanijeju i Svetoju Rimskoju imperijeju, i založeńjem globalnoj kolonialnoj imperije, ktora k 20. stolětju bude stati 2. najvelikoju v světu. Hot Francija i byla oslabjenoju Tridesetlětneju vojnoju i věrozakonnymi gradžanskymi vojnami 17. stolětja, pod vladoju Lui 14. Francija iznova stala silnoju kulturnoju, političnoju i vojennoju močju k početku 18. stolětja. Draga Sedmilětna vojna i učestje v Amerikanskom povstańju dalo zemju dlja Francuzskogo povstańja 1789 goda, ktoro svrgnulo bezuslovnu monarhiju, zaměnilo Stary režim jednoju iz prvyh sovrěmennyh republik i stalo početkom Deklaracije prav člověka i gradžanina, ktora izražaje idealy državy i tutčas.
Francija dosegnula svojego političnogo i vojennogo nadglavišča v ranom 19. stolětju pod vladoju Napoleona, kogdy ona pokorila mnoge česti kontinentalnoj Evropy i stala Prvoju Francuzskoju imperijeju. Francuzska Povstančeska vojna i Napoleonske vojny formovali směr evropejskoj i světovoj historije. Poražka imperije počela period odnosnogo spada, v ktorom Francija imala čestu izměnu vlasti do osnovańja Tretjej Francuzskoj republiky v 1870 godu v času Francuzsko-prusskoj vojny. Slědne desetilětja byli periodom optimizma, kulturnogo i naučnogo razcvětańja i ekonomičnogo blagostańja, ktory jest znany kako Krasna epoha. Francija byla jednoju iz glavnyh učestnic Prvoj světovoj vojny, v ktoroj ona byla poběditeljniceju, i byla sojuzniceju v Drugoj světovoj vojně, v času ktoroj ju zavojevali državy Osi. Poslě osvobodžeńja kraja v 1944 godu kratkotrajna Četvrta republika byla osnovana i potom razpuščena v času Alžirskoj vojny. Peta republika byla osnovana v 1958 godu i ostane i tutčas. Alžirija i bez malogo vse ine francuzske kolonije stali nezaležnymi v 1960 lětah, večinstvo iz ktoryh imajut tutčas těsne ekonomične i vojenne sveze s Francijeju.
Francija jest unitarna poluprezidentska republika. Vhodi v NATO i Evropejsky sojuz. Valuta Francije jest evro.
Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]
Francija děli se na 18 krajin. 13 krajin v Evropě:
- Gran-Est (fran.: Grand Est)
- Nova Akvitanija (fran.: Nouvelle-Aquitaine)
- Overnj-Ron-Aljpy (fran.: Auvergne-Rhône-Alpes)
- Burgonj-Franš-Komte (fran.: Bourgogne-Franche-Comté)
- Bretanj (fran.: Bretagne)
- Centr-Valj-de-Luar (fran.: Centre-Val de Loire)
- Ilj-de-Frans (fran.: Île-de-France)
- Oksitanija (fran.: Occitanie)
- O-de-Frans (fran.: Hauts-de-France)
- Normandija (fran.: Normandie)
- Pej-de-la-Lvar (fran.: Pays de la Loire)
- Provans-Aljpy-Kot-d-Azur (fran.: Provence-Alpes-Côte d'Azur)
- Korsika (fran.: Corse)
Zamorske 5 krajin:
- Gvadelup (fran.: Guadeloupe)
- Gviana (fran.: Guiane)
- Martinik (fran.: Martinique)
- Majot (fran.: Mayotte)
- La-Rejńjon (fran.: La Réunion)
Iztočniky[izměniti | izměniti kod]
- ↑ "Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density" (PDF). Demographic Yearbook (na anglijskom). United Nations Statistics Division. 2012. Data dostupa: 4 septembra 2017.
- ↑ "Demography – Population at the beginning of the month – France". Insee (na anglijskom). 2019. Data dostupa: 31 julija 2019.
Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]
- Tutoj članok imaje prěvod iz članka "France" v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 3.0 Unported).