Koordinaty: 47°N 2°E

Francija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Francija
fran.: France
Horugva
Emblem
Obča informacija
Polna nazvaFrancuzska republika
fran.: République française
Himn"Marseĺjeza"
Glavny i najbolši gradPariž
Oficialne jezykyfrancuzsky jezyk
Državna formaunitarna poluprezidentska republika
Statistika
Plošča640679 km²[1] (42.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2021): 67,413,000[2] ljudij (20.)
Valutaevro
Časova zona
Kod ISO 3166FR
Francija na kartě
Koordinaty: 47°N 2°E

Francija, oficialno Francuzska republika, jest država, ktora glavno nahodi se v Zapadnoj Evropě, ale takože imaje red zamorskyh krajin i ozemij. Jej osnovne ozemje graničet s Belgijeju, Luksemburgom i Němcijeju na sěveroiztoku, Švejcarijeju, Italijeju i Monakom na iztoku i Andoroju i Išpanijeju na jugu. Francuzske ozemje v Amerikě graničet s Niderlandami, Surinamom i Brazilijeju. Francija imaje obču površinu v 643801 km² i obče naseljeńje veče 67 milionov ljudij. Glavny i najljudny grad jest Pariž.

Na ozemjah Francije žili ljudi s ery paleolita. V Železnu eru Franciju oselili keltske plemena galov. Rimska republika zavojevala krajinu v 51 godu do našej ery, čto privedlo k stvorjeńju galorimskoj kultury, ktora dala osnovu sovrěmennomu francuzskomu jezyku. Germanske franki prěselili se na tute ozemje v 476 godu i stvorili Kraljevstvo Frankija, ktoro stalo osnovoju dlja budučej imperije Karolingov. Verdunsky dogovor 843 goda razdělil imperiju i Zapadna Frankija stala Kraljevstvom Francija v 987 godu. V Vysokom Srědnevěcju Francija byla silno decentralizovanym feudalnym kraljevstvom, ale takože byla jednoju iz najmogutnyh držav Evropy. Oddělna francuzska identičnost počela voznikati v 14. i 15. stolětjah v času Stolětnej vojny. Francuzsko Vozrodžeńje bylo eroju razvoja umětničstva i kultury, sporov s supernikami, Išpanijeju i Svetoju Rimskoju imperijeju, i založeńjem globalnoj kolonialnoj imperije, ktora k 20. stolětju bude stati 2. najvelikoju v světu. Hot Francija i byla oslabjenoju Tridesetlětneju vojnoju i věrozakonnymi gradžanskymi vojnami 17. stolětja, pod vladoju Lui 14. Francija iznova stala silnoju kulturnoju, političnoju i vojennoju močju k početku 18. stolětja. Draga Sedmilětna vojna i učestje v Amerikanskom povstańju dalo zemju dlja Francuzskogo povstańja 1789 goda, ktoro svrgnulo bezuslovnu monarhiju, zaměnilo Stary režim jednoju iz prvyh sovrěmennyh republik i stalo početkom Deklaracije prav člověka i gradžanina, ktora izražaje idealy državy i tutčas.

Francija dosegnula svojego političnogo i vojennogo nadglavišča v ranom 19. stolětju pod vladoju Napoleona, kogdy ona pokorila mnoge česti kontinentalnoj Evropy i stala Prvoju Francuzskoju imperijeju. Francuzska Povstančeska vojna i Napoleonske vojny formovali směr evropejskoj i světovoj historije. Poražka imperije počela period odnosnogo spada, v ktorom Francija imala čestu izměnu vlasti do osnovańja Tretjej Francuzskoj republiky v 1870 godu v času Francuzsko-prusskoj vojny. Slědne desetilětja byli periodom optimizma, kulturnogo i naučnogo razcvětańja i ekonomičnogo blagostańja, ktory jest znany kako Krasna epoha. Francija byla jednoju iz glavnyh učestnic Prvoj světovoj vojny, v ktoroj ona byla poběditeljniceju, i byla sojuzniceju v Drugoj světovoj vojně, v času ktoroj ju zavojevali državy Osi. Poslě osvobodžeńja kraja v 1944 godu kratkotrajna Četvrta republika byla osnovana i potom razpuščena v času Alžirskoj vojny. Peta republika byla osnovana v 1958 godu i ostane i tutčas. Alžirija i bez malogo vse ine francuzske kolonije stali nezaležnymi v 1960 lětah, večinstvo iz ktoryh imajut tutčas těsne ekonomične i vojenne sveze s Francijeju.

Francija jest unitarna poluprezidentska republika. Vhodi v NATO i Evropejsky sojuz. Valuta Francije jest evro.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Francija děli se na 18 krajin. 13 krajin v Evropě:

  1. Gran-Est (fran.: Grand Est)
  2. Nova Akvitanija (fran.: Nouvelle-Aquitaine)
  3. Overnj-Ron-Aljpy (fran.: Auvergne-Rhône-Alpes)
  4. Burgonj-Franš-Komte (fran.: Bourgogne-Franche-Comté)
  5. Bretanj (fran.: Bretagne)
  6. Centr-Valj-de-Luar (fran.: Centre-Val de Loire)
  7. Ilj-de-Frans (fran.: Île-de-France)
  8. Oksitanija (fran.: Occitanie)
  9. O-de-Frans (fran.: Hauts-de-France)
  10. Normandija (fran.: Normandie)
  11. Pej-de-la-Lvar (fran.: Pays de la Loire)
  12. Provans-Aljpy-Kot-d-Azur (fran.: Provence-Alpes-Côte d'Azur)
  13. Korsika (fran.: Corse)

Zamorske 5 krajin:

  1. Gvadelup (fran.: Guadeloupe)
  2. Gviana (fran.: Guiane)
  3. Martinik (fran.: Martinique)
  4. Majot (fran.: Mayotte)
  5. La-Rejńjon (fran.: La Réunion)

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density" (PDF). Demographic Yearbook (na anglijskom). United Nations Statistics Division. 2012. Data dostupa: 4 septembra 2017.
  2. "Demography – Population at the beginning of the month – France". Insee (na anglijskom). 2019. Data dostupa: 31 julija 2019.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]