Georg Viľheľm Fridrih Hegel

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to: navigation, search
Portret (Jakob Šlezinger, 1831)

Georg Viľheľm Fridrih Hegel (nem.: Georg Wilhelm Friedrich Hegel; Štutgart, 27 avgusta 1770 – Berlin, 14 novembra 1831) byl nemečski filosof i jedna iz centralnyh osob nemečskogo idealizma.

Hegelov sistem naleži k najmnogo složenyh v istoriji filosofije. Jegovo delo "Fenomenologija duše" jest jedno iz najvažnejših filosofičnyh del. Hegelova filosofija jest imala veliki vplyv na razvitije marksizma.

Glavnym elementom v Hegelovom sisteme jest dialektična mysľ. Osnovnym principom jest rešenije: "Pravdoju jest celost; a celostju jest samo bytije, kotoro blagodareč svojemu razvitiju dohodi k poslednjemu zakončeniju". Ta cela pravda realizuje se posredstvom protivnyh sobe pravd (teza i antiteza), kotore zajedno dragoju sintezy tvoret pravdu na vyšem uravnji, kotora takože jest čest novoj protivnosti. Osnovna protivnost jest medžu idejeju i prirodoju, kotoryh sintezoju jest pojetije duše. Duša razvivaje se od subjektivnoj duše (indivualnogo človeka) k objektivnoj duše (v istoriji, duše sveta) k absolutnoj duše (v umetnosti, religiji i nauke). Takim sposobom duša staje svedoma sebe i vračaje k sobe.