Georg Viljheljm Fridrih Hegel

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Georg Viľheľm Fridrih Hegel)
Jump to navigation Jump to search
Portret Hegelja (Jakob Šlezinger, 1831)

Georg Viljheljm Fridrih Hegel (něm.: Georg Wilhelm Friedrich Hegel; 1770–1831) byl nemečski filozof i jedna iz centralnyh osob nemečskogo idealizma.

Hegel rodil se v Štutgartu 27 avgusta 1770 goda. Hegelov sistem naleži k najmnogo složenyh v historiji filozofije. Jegovo delo "Fenomenologija duše" jest jedno iz najvažnejših filosofičnyh del. Hegelova filosofija jest imala veliki vplyv na razvitije marksizma.

Glavnym elementom v Hegelovom sisteme jest dialektična myslj. Osnovnym principom jest rešenije: "Pravdoju jest celost; a celostu jest samo bytije, kotoro blagodareč svojemu razvitiju dohodi k poslednjemu zakončeniju". Ta cela pravda realizuje se posredstvom protivnyh sobe pravd (teza i antiteza), kotore zajedno dragoju sintezy tvoret pravdu na vyšem uravnji, kotora takože jest čest novoj protivnosti. Osnovna protivnost jest medžu idejeju i prirodoju, kotoryh sintezoju jest pojetije duše. Duša razvivaje se od subjektivnoj duše (indivualnogo človeka) k objektivnoj duše (v historiji, duše sveta) k absolutnoj duše (v umetnosti, religiji i nauke). Takim sposobom duša staje svedoma sebe i vračaje k sobe.

Hegel umrel v Berlinu 14 novembra 1831 goda.