Germanske jezyky

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezykova rodina
Germanske
Germanske jezyky na kartě: mračnočrvenym državy, kde germanske jezyky sut prve jezyky boljšesti naseljeńja
Obča informacija
OzemjaPo vsemu světu, osoblivo Sěverna, Zapadna i Centralna Evropa, Ameriky, Južna Afrika i Okeanija
Protojezykpragermansky jezyk
Klasifikacija
Podrazděljeńje

Germanske jezyky sut grupa jezykov v obrube jezykov indoevropejskyh, ktorymi posluživajut se miliony na cělom svete. Proizhodet iz družnogo jezyka pragermanskogo.

V svoju ranoj fazě razvoja germanske jezyky imali pravdopodobno kontakt iz bliže neoprěděljenom substratom jezykovom (prědpoložiteljno byl to ktory iz jezykov azjanickyh ili uralo-altajskyh).

Historija[izměniti | izměniti kod]

Vse jezyky germanskoj grupy sut uvažani za proizhodivši od hipotetičnogo jezyka pragermanskego i stali poddati prešuvom soglaskovym prava Grimma i prava Vernera. Nastupili one pravdopodobno podčas doby želěza v Evropě Sěvernoj okolo 500 goda p.n.e. Pragermansky v znanoj dnes formě byl uživany po 500 gode p.n.e.

Najranši znany dolgy germansky tekst to proizhodivše iz 4. v. prěvodženje Novogo Zavěta na gotsky. Rane jezyky zapadnogermanskoj grupy to starofranksky, staro-vysoko-němečsky i staroanglijsky. Sěvernogermanske jezyky sut potvrdženi izključno v drobnyh fragmentah tekstov runičnyh ako pranordyjsky jezyk, ktory okolo 800 goda razvival se v staronordyjsky.

Klasifikacija[izměniti | izměniti kod]

Zapadnogermanske jezyky:

Sěvernogermanske jezyky:

Iztočnogermanske jezyky:

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]