Glagolica

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stranica Codex Zographensis s tekstom Evangelije Luki

Glagolica (Ⰳⰾⰰⰳⱁⰾⰹⱌⰰ) jest najstarějše znano slovjansko pismo. Razvažaje se, čto ono bylo stvorjeno v 9. stolětju Kirilom, bizantijskym monahom iz Tesaloniki. On i jegov brat, Metodij, byli poslani bizantijskym imperatorom Mihailom 3. v 863 roku v Veliku Moraviju, aby razprostraniti hristijanstvo srěd zapadnyh Slovjanov. Brati rěšili prěvesti liturgične knigy na staroslovjansky jezyk - jegove slova ne bylo legko napisati grečskym ili latinskym pismom ubo Kiril rěšil izmysliti novo pismo, glagolicu, ktoru on osnoval na městnom narěčju Slovjanov iz krajiny Saloniki.

Poslě smrti Kirila i Metodija, glagolica prěstala koristiti se v Moravijě, ale jih učeniki prodolžili propagovati jej na zapadu i na jugu, kde ona takože byla potom izměščana latiniceju. Glagolica byla shranjena toliko duhovenstvom Hrvatije, aby pisati crkovnoslovjanskom do ranogo 19. stolětja.

Ime[praviti]

Ime ne bylo stvorjeno poslě stvorenja pisma i proizhodi iz starocrkovnoslovjanskogo глаголъ, "slovo". Jest domysl, čto ime glagolica razvilo se v Hrvatije v 14. stolětju i izvode se iz slova "glagolity", ktoro prikladalo se k privrženecam liturgiji v slovjanskom.[1]

Na crkovnoslovjanskom jezyku glagolica imenuje se кѷрїлловица (kirillovica).

Žrla[praviti]

  1. Bernard Comrie and Greville G. Corbett, The Slavonic Languages, Taylor & Francis, 2002, p. 29.

Vněšnje linky[praviti]