Gornolužičsky jezyk

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezyk
Gornolužičsky
gornoluž.: hornjoserbšćina, hornjoserbsce
Obča informacija
Ozemjazemja Saksonija (Němcija)
Narodnostsorbolužičani
Govoritelji13000 (2007)
Pismennostlatinica
Služebny status
Poznanny jezyk menšinstvSaksonija
Jezykova rodina

Gornolužičsky jezyk abo gornosrbsky jezyk jest slovjansky jezyk, jedin iz dvoh lužičskyh jezykov, ktorym posluživajut se srbolužičani na nevelikoj zoně okolo Budzišina v iztočnoj česti Němcije (krajina historična Lužice Gorne).

Razom iz jezykom dolnolužičskym naleži do podgrupy lužičskoj jezykov zapadnoslovjanskyh. Kolikost koristnikov jezyka iznosi okolo 20 tyseča.

Jezyk gornolužičsky razni se od najblizšego jemu dolnolužičskogo jezyka (razom iz ktorym sozdava lužičsku podgrupu jezykov zapadnoslovjanskyh) v vsyh kategorijah jezyka, medžu inymi fonetičnoj, morfologijskej i slovnikovoj. Jednočasno oba jezyka sjedinjaje red spolnyh svojstv, ktore rěšajut o jih razlikě od inyh zapadnoslovjanskyh jezykov: bytost dvojnogo čisla, prisučnost prostyh form minulogo času glagolov, mnogo boljši než v ostalyh jezykah poděl němečskyh slov medžu slovami. Red svojstv sjedinjaje gornolužičsky jezyk iz lehitskymi jezykami, mnogo svojstv rěšaje takože o jegov podobnosti do jezykov češsko-slovačskoj podgrupy.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]