Gornolužičsky jezyk
| gornoluž.: hornjoserbšćina, hornjoserbsce | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | zemja Saksonija (Němcija) |
| Narodnost | sorbolužičani |
| Govoritelji | 13000 (2007) |
| Pismo | latinica |
| Služebny status | |
| Poznanny jezyk menšinstv | Saksonija |
| Jezyčna rodina | |
Gornolužičsky jezyk abo gornosrbsky jezyk jest slovjansky jezyk, jedin iz dvoh lužičskyh jezykov, ktorym posluživajut se srbolužičani na nevelikoj zoně okolo Budzišina v iztočnoj česti Němcije (krajina historična Lužice Gorne).
Razom iz jezykom dolnolužičskym naleži do podgrupy lužičskoj jezykov zapadnoslovjanskyh. Kolikost koristnikov jezyka iznosi okolo 20 tyseča.
Jezyk gornolužičsky razni se od najblizšego jemu dolnolužičskogo jezyka (razom iz ktorym sozdava lužičsku podgrupu jezykov zapadnoslovjanskyh) v vsyh kategorijah jezyka, medžu inymi fonetičnoj, morfologijskej i slovnikovoj. Jednočasno oba jezyka sjedinjaje red spolnyh svojstv, ktore rěšajut o jih razlikě od inyh zapadnoslovjanskyh jezykov: bytost dvojnogo čisla, prisučnost prostyh form minulogo času glagolov, mnogo boljši než v ostalyh jezykah poděl němečskyh slov medžu slovami. Red svojstv sjedinjaje gornolužičsky jezyk iz lehitskymi jezykami, mnogo svojstv rěšaje takože o jegov podobnosti do jezykov češsko-slovačskoj podgrupy.
Vněšnje linky
Vikipedija, svobodna enciklopedija na gornolužičskom- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Język górnołużycki» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).