Gornolužičsky jezyk

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezyk
Gornolužičsky

hsbhornjoserbšćina

Obča informacija
Upotrěbitelji20 000
Pismennostlatinica

Celj

Jezyk gornolužičsky abo jezyk gornosrbsky (gornołuž. hornjoserbšćina) – jedin iz dvoh jezykov lužičskyh, ktorym posluživajut se Srbolužičane na nevelikoj zoně okolo Budzišina v iztočnoj česti Němcije (krajina historična Lužice Gorne). Jest jezykem slovjanskym.

Razom iz jezykom dolnolužičskym naleži do podgrupy lužičskoj jezykov zapadnoslovjanskyh. Kolikost koristnikov jezyka iznosi okolo 20 tyseča.

Jezyk gornolužičsky razni se od najblizšego jemu jezyka dolnolužičskogo (razom iz ktorym sozdava podgrupu lužičskoj jezykov zapadnoslovjanskyh) v vsyh kategorijah jezyka, medžu inymi fonetičnoj, morfologijskej i slovnikovoj. Jednočasno oba jezyka sjedinjaje red svojstv spolnyh, ktore rěšajut o jih razlikě od inyh jezykov zapadnoslovjanskyh: bytost čisla dvojnogo, prisučnost prostyh form času minulogo glagolov, mnogo boljši než v ostalyh jezykah poděl slov němečskyh medžu slovami. Red svojstv sjedinjaje jezyk gornolužičsky iz jezykami lehitskymi, mnogo svojstv rěšaje takože o jegov podobnosti do jezykov podgrupy češsko-slovačskoj.