Koordinaty: 39°N 22°E

Grecija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Grecija
greč.: Ελλάδα
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaGrečska republika (greč.: Ελληνική Δημοκρατία)
Glavny i najbolši gradAtiny
Državna formaunitarna parlamentska republika
Statistika
Plošča131957 km²[1] (95.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 10718565[2] ljudij (85.)
  • Spis (2011): 10816286[3] ljudij
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166GR
Grecija na kartě
Koordinaty: 39°N 22°E

Grecija, oficialno Grečska republika, jest država v Južnoj Evropě. Graniči s Albanijeju na sěverozapadu, Sěvernoju Makedonijeju i Bulgarijeju na sěveru i Turcijeju na iztoku. Površina Grecije jest 131957 km², a naseljeńje jest kolo 10.7 milionov ljudij. Glavny i najljudny grad sut Atiny.

Greciju mnet městom početka zapadnoj civilizacije, i v njej počeli se demokratija, zapadna filozofija, zapadna kniževnost, historiografija, politična nauka, glavne naučne i matematične zasady, teatr i Olimpijske igry. S 8. stolětja do našej ery greki imali razne nezaležne državy-grady, znane kako polisy. Filip 2. Makedonsky objedinil večinstvo sovrěmennoj Grecije v 4. stolětju do našej ery, a jego syn Aleksander Veliky brzo zavojeval velike česti antičnogo světa, od iztočnogo brěga Srědzemnogo morja do Indije. Slědny elinističny period byl nadglaviščem grečskoj kultury i vliva v antičnosti. Greciju zavojevala Rimska republika v 2. stolětju do našej ery, i ona stala važnoju čestju Rimskoj imperije i jej naslědnice, Bizantijskoj imperije, ktora byla kulturno i jezyčno prěvažno grečskoju imperijeju. Grečska pravoslavna crkov, ktora počela istnovati v 1. stolětju našej ery, pomogla izformovati sovrěmennu grečsku identičnost i prědala grečske tradicije večšemu pravoslavnomu světu. Poslě upada Bizantijskoj imperije v srědině 15. stolětja Grecija na 3 stolětja byla pod vladoju Osmanskoj imperije. V 1830 godu, poslě Grečskoj vojny za nezaležnost, počela istnovati sovrěmenna nezaležna Grecija.

Grecija jest unitarna parlamentska republika. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov, Evropejsky sojuz i NATO. Valuta Grecije jest evro.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Grecija děli se na 14 krajin:

  1. Attika (greč.: Περιφέρεια Αττικής)
  2. Centralna Grecija (greč.: Περιφέρεια Στερεάς Ελλάδας)
  3. Centralna Makedonija (greč.: Κεντρική Μακεδονία)
  4. Krit (greč.: Κρήτη)
  5. Iztočna Makedonija i Trakija (greč.: Ανατολική Μακεδονία και Θράκη)
  6. Epir (greč.: Ήπειρος)
  7. Ioničske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Ιονίων Νήσων)
  8. Sěverne Egejske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Βορείου Αιγαίου)
  9. Peloponis (greč.: Περιφέρεια Πελοποννήσου)
  10. Južne Egejske ostrovy (greč.: Περιφέρεια Νοτίου Αιγαίου)
  11. Tesalija (greč.: Περιφέρεια Θεσσαλία)
  12. Zapadna Grecija (greč.: Περιφέρεια Δυτικής Ελλάδας)
  13. Zapadna Makedonija (greč.: Περιφέρεια Δυτική Μακεδονία)
  14. avtonomija gory Atos (greč.: Άθως)

Gora Atos jest osobliva krajina, ktora imaje avtonomiju v sostavu Grecije i upravjaje se prědstaviteljami monastyrov na gorě. Na gorě Atos zabranili pristup žen i ženskyh životin, vključajuči krav i ovc.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Country Comparison: Area". The World Factbook (na anglijskom). Central Intelligence Agency. Data dostupa: 7 januara 2013.
  2. "Statistics - ELSTAT". www.statistics.gr (na anglijskom). Data dostupa: 30 aprilja 2021.
  3. Απογραφή Πληθυσμού – Κατοικιών 2011. ΜΟΝΙΜΟΣ Πληθυσμός [Results of Population-Housing Census 2011 concerning the permanent population of the country] (PDF) (na grečskom). 20 mareca 2014. Data dostupa: 25 oktobra 2016.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]