Islam

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kaaba v Mekě jest směr muslimanskoj molitvy i čelj palomničstva (hadž)

Islam jest avramičesky jedinobožsky věrozakon, ktory uči, čto Muhamad jest poslannik boga. Jest drugy najboljši věrozakon, v ktory věret 1.9 miliard ljudij ili 24.9% člověčnosti, znane ako muslimani. Muslimani sut boljšest naseljeńja v 49 državah. Islam uči, čto bog (allah) jest jediny, milosrdny, vsemočny i jedinstveny, i čto on rukovodil ljudami črez prorokov, světe teksty i znameńja. Glavne pisańja islama sut koran, ktory jest čislimy ako doslovno slovo boga, i učeńja i normativne priklady Muhamada (znane ako suna).

Muslimani mnet, čto islam jest cělkovita i universalna versija prvodanoj věry, ktora mnogokratno byla izjavjena črez prorokov, vključajuči Adama, Avrahama, Moiseja i Jezusa. Muslimani mnet koran na arabskom jezyku neizměnnym i konečnym objavjańjem boga. Kako i ine avramičeske věrozakony, islam takože uči o konečnom sudu s pravednymi ljudmi v raju i nepravednymi v peklu.

Boljšest musliman sut čest dvuh tečeńij: sunizm (85–90%) i šiizm (10–15%). Različja sunitov i šiitov vnikali iz nesoglasja jerbo za naslědnosti Muhamadu i polučili širše politično značeńje, a takože bogoslovno i pravosudno měrjeńja.

Vněšnje linky[praviti | praviti kod]

  • Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Islam» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 3.0 Unported).