Italija

Koordinaty: 43°N 12°E
Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Država
Italija
ital.: Italia
Horugva
Emblem
Obča informacija
Polna nazvaItalijanska republika
ital.: Repubblica Italiana
Himn"Pěsnja italijancev"
Glavny i najbolši gradRim
Služebne jezykyitalijansky jezyk
Državna formaunitarna parlamentska konstitucijna republika
Statistika
Plošča301,340 km² (71.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 60317116[1] ljudij (23.)
  • Spis (2011): 59433744[2] ljudij
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166IT
Italija na kartě
Koordinaty: 43°N 12°E

Italija, služebno Italijanska republika, jest država v Evropě. Italija nahodi se na Apeninskom poluostrovu u Srědzěmnogo morja i několikyh ostrovah bliz njego, a s sěvera jest ograničena Alpami. Ju mnet čestju Južnoj Evropy, ale takože često nazyvajut čestju Zapadnoj. Država imaje obču površinu v 301340 km² i graniči s Francijeju i Švejcarijeju na jugozapadu i Avstrijeju i Slovenijeju na jugoiztoku, a takože imaje vnutri sebe anklavy Vatikan i San-Marino. V Italije živut kolo 60 milionov ljudij i ona jest 3. najljudna država-člen Evropejskogo sojuza. Glavny i najljudny grad jest Rim.

Italija jest unitarna parlamentska republika. Valuta Italije jest evro.

Historija[izměniti | izměniti kod]

Italija historično byla domom mnogym raznym narodam i kulturam. Dodatočno k raznym starodavnym narodam v samoj Italiji, vključajuči italičskyh narodov, ktore dali ozemjam svoje ime, s klasičnoj ery ostrova Italije takože kolonizovali finikijci i karfaginci. Greki osnovali kolonije v tako znanoj Magna-Greciji v južnoj Italiji, a etruski naseljali centralnu Italiju i kelti naseljali sěvernu. Italičsko pleme, znano kako latinci, osnovalo Rimsko kraljevstvo v 8. stolětju do našej ery, ktoro potom stalo republikoju. Rimska republika početkovo zavojevala i asimilovala svojih susědov na Italijanskom poluostrovu, a potom počela zavojevyvati česti Evropy, Sěvernoj Afriky i Azije. K 1. stolětju do našej ery Rimska imperija stala prěvažajučeju močju v oblasti Srědzemnogo morja i stala dostojnym kulturnym, političnym i věrozakonnym srědiščem, čto potrvalo se vyše 200 rokov.

V čas ranego Srědnevěcja Italija prošla črěz razpad Zapadnoj Rimskoj imperije i vpady varvarov, ale k 11. stolětju mnoge grady-superniki i morske republiky, glavno v sěvernyh i centralnyh krajinah Italije, dostali dostatok črěz trgovańje i bankovańje, čto dalo početok sovrěmennomu kapitalizmu. Tute glavno nezaležne državy služili glavnymi trgovymi posrědnikami Evropy s Azijeju i Blizkym iztokom, često imajuči večšu stupenj demokratije, čim večše feodalne države Evropy. Čest centralnoj Italije byla pod kontroloju teokratičnoj Papskoj državy, a južna Italija byla feodalnoju do 19. stolětja vslěd reda inozemnyh zavojevanij bizantijcami, arabami, normanami i t. d.

V 15. stolětju v Italiji počelo se Vozrodžeńje, ktoro razširilo se na ostatnu Evropu, čto dalo novy interes v humanizmu, naukě, izslědovańju i umětničstvu. Italijanska kultura razcvětla i proizvedla red znanyh naučnikov i umětnikov. V Srědnevečju italijanske izslědniki odkryli nove pute k Dalekomu iztoku i Novomu světu, čto pomoglo početi Eru evropejskyh odkrytij. Tym ne menje, trgova i politična moč Italije značno malěla vslěd odkrytja trgovyh putev, ktore obhodili Srědzěmno morje. Stolětja vojn medžu italijanskymi gradami-državami i inostrannogo vměšańja ostavili Italiju politično razdělenoju v slědne stolětja.

K srědině 19. stolětja javil se italijansky nacionalizm i zovy k nezaležnosti od čudžej kontroly. Italija byla bez malogo ujedinjenoju v 1861 roku pod kraljevstvom Sardinija-Pjemont i brzo stala velikoju državoju. V koncu 19. — početku 20. stolětja Italija imala skory rast promysla, glavno na sěveru državy, i iziskala kolonialnu imperiju, ale jug državy ostal byti glavno bědnym i nepromyslnym, čto bylo povodom velikoj emigracije ljudij iz Italije. Hot Italija i byla jednoju iz glavnyh držav-sojuznikov v Prvoj světovoj vojně, ona vošla v period ekonomičnoj krizy i spoločnogo haosa, čto privedlo k stvorjeńju fašističnoj diktatury v 1922 roku. Učestje v Drugoj světovoj vojně na straně držav Osi završilo se vojennoju poražkoju, ekonomičnym niščeńjem i Italijanskoju gradžanskoju vojnoju. Poslě osvobodžeńja Italije i rasta italijanskogo Odpora v državě likvidovali monarhiju i stvorili sovrěmennu demokratičnu republiku.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Italija děli se na 20 krajin:

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Indicatori demografici". www.istat.it (na italijanskom). 20 februara 2020. Data dostupa: 11 aprilja 2020.
  2. "La popolazione legale del 15° Censimento della popolazione". www.istat.it (na italijanskom). 19 dekembra 2012. Data dostupa: 18 septembra 2019.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]