Jezyky germanske

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search

Jezyky germanske – grupa jezykov v obrube jezykov indoevropejskyh, ktorymi posluživajut se miliony na cělom svete. Proizhodet iz družnogo jezyka pragermanskogo.

V svoju ranoj fazě razvoja jezyky germanske imali pravdopodobno kontakt iz bliže neoprěděljenom substratom jezykovom (prědpoložiteljno byl to ktory iz jezykov azjanickyh ili uralo-altajskyh).

Historija[praviti | praviti kod]

Vse jezyky grupy germanskoj sut uvažani za proizhodivši od hipotetičnogo jezyka pragermanskego i stali poddati  prešuvom soglaskovym prava Grimma i prava Vernera. Nastupili one pravdopodobno podčas doby želěza v Evropě Sěvernoj okolo 500 goda p.n.e. Pragermansky v znanoj dnes formě byl uživany po 500 gode p.n.e.

Najranši znany dolgy tekst germansky to proizhodivše iz IV v. prěvodženje Novogo Zavěta na gotsky. Rane jezyky grupy zapadnogermanskoj to starofranksky, staro-vysoko-němečsky i staroanglijsky. Jezyky sěvernogermanske sut potvrdženi izključno v drobnyh fragmentah tekstov runicnyh ako jezyk pranordyjsky, ktory okolo 800 goda razvival se v staronordyjsky.

Klasifikacija[praviti | praviti kod]

Zapadnogermanske jezyky

  • Jezyk němečsky
  • Jezyk niderlandsky
  • Afrikaans
  • Jidiš
  • Jezyk scots
  • Jezyk limbursky
  • Jezyk frizijsky
  • Jezyk luksembursky
  • Jezyk dolnoněmečsky

Sěvernogermanske jezyky