Josip Broz

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
Josip Broz Tito, portret

Josip Broz Tito (srb.: Јосип Броз Тито, Josip Broz Tito; 7 Mai 1892 – 4 Mai 1980) bil načalnik Socialistja Federacja Republika Jugslaviaf od 1945 do jego smrti vo 1980. Podčas Drugja svetovja vojna, Tito ustrajal protivfašistskų borbų znajemų kako Narodno dviženje za svobodų ktorų bil vedel. Jugoslavsky partizan. Pozdneje on bil osnovateljni člen Cominformu,[1] i oddalil Sovetski vliv (pogledi Titoism) i stal jedin od glavnyh osnoviteljev i podporiteljev bezaliancovomu dviženju.

Ranno žitje[praviti | praviti kod]

Pred prvojau svetovoju vojnoju i vo vojne[praviti | praviti kod]

Josip Broz se narodil vo Kumrovecu, vo maloj oblasti Hrvatsko Zagorje vo Hrvatskoj. On bil sedmo dete Franju i Mariji Brozam. Jego otec, Franjo Broz bil Hrvat i jego matka Marija (rodžena kako Javeršek) bila Slovenačka. Kako dete on žil so dedom (otcem jego mami) vo selu Podsreda, vo 1900 on vstupil do osnovnoj školi (četiri klasi) vo Kumrovecu, on bil bezuspešnij vo drugom klasu i končil školu vo 1905. Vo 1907, Broz načel rabotati kako učenik napravjanja mašin vo Sisaku. Tam on bil posledovatelj rabotničskogo dviženja i slavil 1 Maj – Denj Truda prvokratno. Vo 1910, svezal se so sojuzom metalurgičnyh trudnikov, i jednočasno Socialdemokratičskojų Partijejų Hrvatskoj i Slovenije. Medžu 1911 i 1913, Broz rabotal za kratke raboče časiny vo Kamniku, Cenkove, Munichu, i Mannheime, kde rabotal za Benz automobilezavod; potom on pošel do Wiener Neustadt, i rabotal kako testovi šofer za Daimler.

Vo jesenji 1913, on bil rekrutovani do Avstriačsko-madjarskogo vojska. Bil poslani do školi dlja podoficerov i stal seržant. Vo Maju 1914, Broz vigral srebrnu medalu na konkurse vojskovogo fehtenie vo Budapestu. Na načenie pervja svetovja vojna vo 1914, bil poslatnij do Ruma, gde bil zaderžilij za protivojnovja propaganda i zaklučilij vo Petrovaradinij krepgrod. Vo Januaru 1915, on bil poslatnij do vostočnju frontu vo Galiciu vojnat protiv Rosia. Raspoznal se kak sposobnij voiak i bil rekomendilij za voiskovij dekor. Na Paska 25 Marc 1915, bil vo Bukovinu silnuo poranilnij i pohitilnij Ruskimi.

Zaklučnik i revolucnik[praviti | praviti kod]

Posle trinaset mesaci vo lečilnu, Broz bil poslatnij do rabotnij tabor vo Gorni Ural gde zaklučniki izberili jego dla tabornij načalnik. Vo Februaru 1917, otvratnje rabotniki svobodili vse zaklučniki. Broz vstupil do Bolševnikskja grupa. Vo Aprilu 1917,on bil zvnovu zaderžilij, ali utečil i učastil se na Julskju denum demostraciu vo Sankt Peterburgu vo 16-17 Julum 1917. Na jego put do Suomi bil poimalij i zaklučilij tri tidenum vo Petropavlovskij krepgrod. On bil vnov poslatnij do Kunguru ali otbegil ot poezdu. Ukril se so Rosiskaja rodina vo Omsku na Sibiru gde vstretil jego buvremja svadžena Pelagija Belousova. Posle Oktobrja Revolucia on vstupil do edinicu Červenju Gvardiu vo Omsku. Posle Belja proti ofenziva on otbegil do Kirgiztanu i pozdjuš se vernul do Omsku gde on svadil so Belousova. Vo Vesnu 1918 vstupil do jugoslavijotdel Komunistja parta Sovietju soiuzu. Vo Junu odnakju roču otidil ot Omsku iskat rabota dla podporu svoi rodzina, i bil naemilij kak mehannik blizuo Omsku na jedin roč. Vo Januaru 1920 on i jego svadžena zudelali dolgij put domu do Jugoslavia gde priehali vo Septembru.

Posle jego vernutu, Broz vstupil do Komunistja parta Jugoslaviu. Vliv komunistja parta vo politika Korolstvo Jugoslaviu bistruo rastil. Vo 1920 glosonie, komunistniki vigrali ťí kresli vo parlamentu i stali se treti najsilaja parta.

Žrla[praviti | praviti kod]

  1. Ian Bremmer, The J Curve: A New Way To Understand Why Nations Rise and Fall, Page 175