Josip Broz

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sej zapis trěbuje prověrky pravopisa, gramatiky, stilja ili tona.

Vy možete pomogti, popravivši jego. (junij 2021)

Josip Broz Tito, portret

Josip Broz Tito (srb.: Јосип Броз Тито, Josip Broz Tito; 7 maja 1892 – 4 maja 1980) bil načelnikom Socialističnoj Federacijnoj Republiky Jugoslaviji od 1945 do svojej smrti vo 1980. Podčas Drugja světskoj vojny, Tito ustrajal protivfašističnoj borbų znajemų kako Narodno dviženje za svobodų ktorų bil vedl. jugoslavskih povstancev. Poslě on bil osnovateljni člen Kominformu,[1] i oddalil Sovětski vliv (pogledi Titoism) i stal jedin od glavnyh osnovateljev i podporiteljev bezaliancovomu dviženju.

Ranno žitje[izměniti | izměniti kod]

Prěd prvoj světskoj vojnoju i vo vojně[izměniti | izměniti kod]

Josip Broz se narodil vo Kumrovecu, vo maloj oblasti Hrvatsko Zagorje vo Hrvatskoj. On bil sedmo děte Franju i Mariji Brozam. Jego otec, Franjo Broz bil Hrvat i jego matka Marija (rodžena kako Javeršek) bila Slovenka. Kako děte on žil so dědom (otcem jego mami) vo selu Podsreda, vo 1900 on vstupil do osnovnoj školi (četyri klasi) vo Kumrovecu, on bil bezuspěšny vo drugom klasu i skončil školu vo 1905. Vo 1907, Broz načel rabotati kako učenik napravjanja mašin vo Sisaku. Tam on bil poslědovateljem rabotničskogo dviženja i slavil 1 Maj – Denj Truda prvokratno. Vo 1910, svězal se so sojuzom metalurgičnyh trudnikov, i jednočasno Socialdemokratičskojų Partijejų Hrvatskoj i Slovenije. Medžu 1911 i 1913, Broz rabotal za kratke raboče časiny vo Kamniku, Cenkove, Munichu, i Mannheime, kde rabotal za Benz automobilezavod; potom on pošel do Wiener Neustadt, i rabotal kako testovi šofer za Daimler.

Vo jesenju 1913, on bil rekrutovani do Avstrijsko-madjarskogo vojska. Bil poslani do školi dlja podoficerov i stal seržantom. Vo maju 1914, Broz izigral srěbrnu medalj na konkurse vojennogo fehtenie vo Budapestu. Na načenie prvoj světskoj vojny vo 1914, bil poslatnij do Ruma, kde bil zaderžilij za protivojnovja propaganda i zaklučilij vo Petrovaradinij krepgrod. Vo Januaru 1915, on bil poslatnij do vozhodnogo frontu vo Galiciju vojnat protiv Rosiji. Raspoznal se kak sposobnij voiak i bil rekomendilij za vojenny dekor. Na Paska 25 marca 1915, bil vo Bukovinu silnuo poranilnij i pohitilnij Ruskimi.

Zaklučnik i revolucnik[izměniti | izměniti kod]

Posle trinaset mesaci vo lečilnu, Broz bil poslatnij do rabotnij tabor vo Gorni Ural gde zaklučniki izberili jego dla tabornij načalnik. Vo Februaru 1917, otvratnje rabotniki svobodili vse zaklučniki. Broz vstupil do Bolševnikskja grupa. Vo Aprilu 1917,on bil zvnovu zaderžilij, ali utečil i učastil se na Julskju denum demostraciu vo Sankt Peterburgu vo 16-17 Julum 1917. Na jego put do Suomi bil poimalij i zaklučilij tri tidenum vo Petropavlovskij krepgrod. On bil vnov poslatnij do Kunguru ali otbegil ot poezdu. Ukril se so Rosiskaja rodina vo Omsku na Sibiru gde vstretil jego buvremja svadžena Pelagija Belousova. Posle Oktobrja Revolucia on vstupil do edinicu Červenju Gvardiu vo Omsku. Posle Belja proti ofenziva on otbegil do Kirgiztanu i pozdjuš se vernul do Omsku gde on svadil so Belousova. Vo Vesnu 1918 vstupil do jugoslavijotdel Komunistja parta Sovietju soiuzu. Vo Junu odnakju roču otidil ot Omsku iskat rabota dla podporu svoi rodzina, i bil naemilij kak mehannik blizuo Omsku na jedin roč. Vo Januaru 1920 on i jego svadžena zudelali dolgij put domu do Jugoslavia gde priehali vo Septembru.

Posle jego vernutu, Broz vstupil do Komunistja parta Jugoslaviu. Vliv komunistja parta vo politika Korolstvo Jugoslaviu bistruo rastil. Vo 1920 glosonie, komunistniki vigrali ťí kresli vo parlamentu i stali se treti najsilaja parta.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. Ian Bremmer, The J Curve: A New Way To Understand Why Nations Rise and Fall, Page 175

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]