Kompleksnym čislom nazyvaje se čislo, koje se zapisyvaje v formě
,
kde čislo
rěče se pravdiva čest, čislo
rěče se izmysljeny koeficijent, a
nazyvaje se izmysljenoju jediniceju.
Ktorekoli pravdive čislo, vozvyšene v kvadrat, da neodrečny rezultat. Slědovateljno, ravnanje
, abo 
ne imaje pravdivyh rěšenij. Jednakže, ono ima dva izmysljene rešenja,
. Izmysljena jedinica
časom oprěděljaje se kako kvadratny korenj iz minus jedinice.
Kompleksne čisla, pravdiva čest ktoryh jest nulova, nazyvajut se izmysljenymi čislami.
Pravdive čisla sut kompleksne čisla, izmysljena čest ktoryh jest nulova. Slědovateljno, množina pravdivyh čisel jest vlastna podmnožina kompleksnyh čisl.
Čislo
(nula) jest jedino čislo, iže jest v tom samom vrěmenu pravdivo i kompleksno (i izmysljeno).
Vvedenje kompleksnyh čisel jest čestično svezane s razrěšenjem kubičnyh ravnanja. Napravdu, priměnjajuči formulu Cardana k ravnanju
,
polučaje se izraz
,
a kvadratny korenj od odrečnogo čisla ne byl oprěděljeny; iz drugoj strany, kubične ravnanje vsegda imaje ponje jedno pravdive rěšenje (v slučaju ravnanja
, jest dost prosto prověriti, že jednym rěšenjem jest čislo
, a dvoma inymi rěšenjami sut rěšenja kvadratnogo ravnjanja
). Toj problem se rěših pozdněje, s vvedenjem kompleksnyh čisl. Dnes kompleksne čisla često se koristajut ne toliko v matematikě, a takože vo mnogyh oblastah elektroniky i elektrotehniky.
Dva kompleksne čisla rěče se:
- protivpoložene, ako jih pravdive česti sut protivpoložene i jih izmysljene česti tož sut protivpoložene:
;
- sprežene, ako jih pravdive česti sut ravne, a jih izmysljene česti sut protivpoložene:
.
Prědstavljenje kompleksnyh čisel[praviti | praviti kod]
Kompleksne čisla često označajut se črez literu
. Ako
, togda pišut, že
, a
.
Imajemo:
;
;
;
.
Grafično kompleksne čisla možno prědstaviti v tako zvanoj kompleksnoj ploskosti abo ploskosti Gaussa. Ta ploskost izgledaje, kako koordinatna ploskost, ale osi imajut ine nazvy: pravdiva os (horizontalna) i izmysljena os (vertikalna).
Každomu kompleksnomu čislu odpovědaje ravno jedna točka v ploskosti Gaussa, i každoj točkě v ploskosti Gaussa odpovědaje ravno jedno kompleksno čislo.
Na pravdivoj osi sut pravdive čisla, a na izmysljenoj osi sut izmysljene čisla.
Protivpoložene kompleksne čisla sut surazměrne odnosno početka, a sprežene kompleksne čisla sut surazměrne odnosno pravdivoj osi.
Dekujuči prědstavljeniju kompleksnyh čisel v ploskosti Gaussa, imajemo take dva parametry:
- polměr abo modul kompleksnogo čisla jest oddaljenje togo kompleksnogo čisla od početka:
;
- argument kompleksnogo čisla jest vugol medžu položnoj čestju pravdivoj osi i lučem, iže izhodi od početka i prohodi črez to kompleksno čislo. Glavny argument označaje se črez
i nahodi se slědujučim sposobom:
- ako
, argument jest neoprěděljeny;
- ako
, a
, togda
;
- ako
, a
, togda
;
- ako
i
, togda
;
- ako
, togda
;
- ako
,
, togda
.
Ako vugol
jest argument někojego kompleksnogo čisla, togda vugol
takože jest argumentom togo čisla. Kromě togo:
;
;
;
.
Forma
rěče se algebraična forma kompleksnogo čisla, ale ješče jest dvě formy prědstavjanja kompleksnyh čisl:
- trigonometrična forma:
;
- pokazateljna forma:
.
Imajemo
,
.
Napriměr, možemo napisati
jak
. Slědovateljno,
, abo
.
Ta ravnost nazyvvaje se ravnostju Eulera i jest najkrasivějša matematična ravnost. V jej objavjajut se pet najglavnějših čisel:
(čislo Eulera) jest osnova prirodnogo logaritma i granica
;
jest odnošenje medžu dolgostju obvoda i jego prěčnikom;
jest izmysljena jedinica;
jest jedinica (vse);
jest nula (ničto).
Ako imajemo dva kompleksne čisla,
,
, togda jih suma jest
.
Priměnjajuči svojstva dobavjanija:
.
Suma dvoh spreženyh kompleksnyh čisel vsegda jest pravdivo čislo:
.
Da by od odnogo kompleksnogo čisla odjeti drugo, možno do prvogo kompleksnogo čisla dobaviti kompleksne čislo, protivpoložene do drugogo:
.
Proizvod dvoh kompleksnyh čisel
i
jest
. Priměnjajuči svojstva množenja i dobavjanija, imajemo:
.
Proizvod dvoh spreženyh kompleksnyh čisel vsegda jest pravdivo čislo:
.
Pomnožiti dva kompleksne čisla jest prostějše, ako oni sut napisane v pokazateljnoj formě:
i
. Togda:
.
Ako imajemo dva kompleksne čisla,
i
, togda jih količnik jest
. Da by osvoboditi imenovatelj od izmysljenoj jedinice, pomnožimo čislitelj i imenovatelj na kompleksno čislo
, sprežene do imenovatelja:
.
Poděliti odno kompleksno čislo na drugo, različne od nuly, jest prostějše, ako oni sut napisane v pokazateljnoj formě. Togda imajemo:
.
Ako pokazatelj jest cěl, vozvysiti kompleksne čislo v močnost togo pokazatelja jest najprostějše, ako ono jest napisano v pokazateljnoj formě:
.
Vozvysiti jedno kompleksno čislo do močnosti drugogo kompleksnogo čisla jest najprostějše, ako osnova jest napisana v pokazateljnoj formě, a pokazatelj v algebraičnoj:
Iztrgnuti korenj iz kompleksnogo čisla jest najprostějše, ako ono jest napisano v pokazateljnoj formě. Dlja togo koristi se tako zvana formula De Moivre’a:
.
Ako
, togda polučajemo glavny korenj:
.
Izčisliti prirodny logaritm iz kompleksnogo čisla, različnogo od nuly, jest najprostějše, ako ono jest napisano v pokazateljnoj formě:
.
Ako
, togda imajemo glavny prirodny logaritm:
.
Ako osnova i argument logaritma sut dva kompleksne čisla, različne od nuly (prvo takože jest različne od jedinice) i napisane v pokazateljnoj formě, togda imajemo tako:
.
Ako
, togda imajemo glavny logaritm:
.
Uže znajemo, že
.
Zaměnimo
na
:
.
Odimajuči od prvoj ravnosti vtoru, imajemo:

.
Dobavjajuči do prvoj ravnosti vtoru, imajemo:

.
Koristajuči te dvě totožnosti, možemo nadjti trigonometrične funkcije kompleksnyh čisel (kompleksne čisla budut napisane v algebraičnoj formě).
Sinus kompleksnogo čisla nahodi se tako:
.
Kosinus kompleksnogo čisla jest:
.
Tangensom nazyvaje se odnošenje medžu sinusom i kosinusom:

Děleči čislitelj i imenovatelj na
, imajemo tako:
.
Kotangensom nazyaje se odnošenje medžu kosinusom i sinusom:

Děleči čislitelj i imenovatelj na
, imajemo:

.
Sekansom nazyvaje se čislo, obratno kosinusu:

Děleči čislitelj i imenovatelj prvogo ulomka na
, a drugogo na
, imajemo:
Kosekansom nazyvaje se čislo, obratno sinusu:

Děleči čislitelj i imenovatelj prvogo ulomka na
, a drugogo na
, imajemo:
Obratne trigonometrične funkcije[praviti | praviti kod]
Obratne trigonometrične funckije takože sut oprěděljene dlja kompleksnyh čisl, ale koristajut se malo. Zaměsto togo, se razrěšajut trigonometrične ravnjanja, napriměr:



Zaměnjajuči
, imajemo tako:





Togda:


.