Kultura

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Arhitekturny artefakt v Rimu
Nejezyčny artefakt (ang. handshake)

Člověk jest životina pozastavjena v mrěžah značenja, koje on iztkal. Amerikansky antropolog Kliford Girc (ang.: Clifford Geertz) prědpolagaje, že ove mrěže sut kultura. Jednakože nauka zajmuča se kulturoju interpretuje značenje, a ne poiskyvaje pravilo[1]. Kultura je svezana s jezykom. Suglasno antropologu Bronislavu Malinovskomu jezykoznanje bez kultury by bylo domče iz kart, no i bez jezyka znanje kakogo-nebud aspekta kultury jest nekompletno[2]. Naučniki različajut kulturu duševnu (simboličnu[3]) i kulturu materialnu. Termin kultura sodrživaje „vsu sistemu života naroda, kromě togo jezyk, umětnost i egzotične obyčaje, ustroj ekonomičnogo žitja, spoločne i politične institucije, vozpitanje, nauku i tehnologiju, formy odpočinka, věry, stanovišča i škalu cěnnostij”[4]. Kultura jest sistema značenij, koje antropologu trěba razkryvati, da by interpretovati ključne simboly i ritualy[5].

Arhitekturny artefakt v Biskupinu
Vitraže kako vizualne artefakty

Projavjenja kultury sut artefakty: jezyčne obyčaje (napr. jezyčna etiketa), nejazyčne obyčaje (napr. gesty) i vselike prědmety, koji člověk iztvoril (napr. orudja i domy). Težko prěcěniti rolju audiovizualnyh artefaktov v sovrěmennoj kulturě.


Audiovizualny artefakt
  1. Geertz, Clifford (1973). The Interpretation of cultures. New York: Basic Books. str. 5. ISBN 978-0465034253.
  2. Malinowski, Bronislaw (1935). Coral gardens and their magic. London: George Allen & Unwin Ltd. str. 21.
  3. Kmita, Jerzy (1982). O kulturze symbolicznej. Warszawa: Centralny Ośrodek Metodyki Upowszechniania Kultury. ISBN 83-00-00389-4.
  4. Metge, Joan (1971). Maorysi z Nowej Zelandii. Warszawa: Państwowy Instytut Wydawniczy. str. 69.
  5. Barnard, Alan; Spencer, Jonathan (red.) (2010). The Routledge encyclopedia of social and cultural anthropology. London ; New York: Routledge. str. 676–680. ISBN 9780415809368.