Koordinaty: 47.15°N 9.55°E

Lihtenštejn

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Lihtenštejn
něm.: Liechtenstein
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaKnežstvo Lihtenštejn (něm.: Fürstentum Liechtenstein)
Himn"Vysoko na mladom Rajnu"
Glavny gradVaduc
Najbolši gradŠaan
Oficialne jezykyněmečsky jezyk
Državna formaunitarna parlamentska polukonstitucijna monarhija
Statistika
Plošča160 km² (189.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 38896[1] ljudij (217.)
Valutašvejcarsky frank (CHF)
Časova zona
Kod ISO 3166LI
Lihtenštejn na kartě
Koordinaty: 47.15°N 9.55°E

Lihtenštejn, oficialno Knežstvo Lihtenštejn, jest država v Centralnoj Evropě. Nahodi se v Alpah i graniči so Švejcarijeju na zapadu i jugu i Avstrijeju na iztoku i sěveru. Lihtenštejn imaje površinu v 160 km², na ktoryh živut kolo 39 tysečev ljudij. Glavny grad jest Vaduc, najljudny grad jest Šaan.

Nazva državy proizhodi od prězimeni vladajučej dinastije, Lihtenštajnov. Oni stali vladati ozemjami Lihtenštejna kako česti Svetoj Rimskoj imperije v 1719 godu. Poslě razpuščeńja Svetoj Rimskoj imperije Lihtenštejn stal nezaležnoju državoju. Dolge gody Lihtenštajni ne žili v krajině, ktoroj vladali, a žili v svojih iměńjah v Avstro-Madjariji. Poslě razpada Avstro-Madjarije Lihtenštejn vošel v trgovy i valutny sojuz so Švejcarijeju. V čas Drugoj světovoj vojny država byla nevtralnoju, ale buduči němcami, dinastija Lihtenštajnov utratila iměńja v Čehoslovakiji i Poljskě poslě deportacije němcev iz njih. Lihtenštejn imaje diplomatičny spor s Čehijeju za tamte iměńja.

Lihtenštejn jest unitarna parlamentarska polukonstitucijna monarhija. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Lihtenštejn imaje valutny sojuz so Švejcarijeju i koristaje kako valutu švejcarsky frank.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Lihtenštejn děli se na 11 krajin:

  1. Rugel (něm.: Ruggell)
  2. Šelenberg (něm.: Schellenberg)
  3. Gamprin (něm.: Gamprin)
  4. Ešen (něm.: Eschen)
  5. Mauren (něm.: Mauren)
  6. Šaan (něm.: Schaan)
  7. Planken (něm.: Planken)
  8. Vaduc (něm.: Vaduz)
  9. Trizenberg (něm.: Triesenberg)
  10. Trizen (něm.: Triesen)
  11. Balcers (něm.: Balzers)

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]