Měsec (period)

Měsec jest jedinica časa koriščena v kalendaru, približno dolga kako orbitalny period satelita Měseca. Tradicijna koncepcija se pojavila s ciklusom měsečnyh stadija, kde jedin lunarny měsec trvaje približno 29.53 dnjev. Iz arheologičnyh nahodky, izslědovatelji sut zaključili da sut ljudi izčisljavali dnjev v kontekstu Měseca ješče za kamenna doba. Takovi měsec jest osnova za mnoge kalendarev, a obyčno se jedno lěto děli na 12 měsece.

V slovjanskyh jezykah nazvy za měsecev variujut, kde približno polovina koristi latinske, a polovina svoje originalne slovjanske nazvy. Slovjanske nazvy slědujut prirodne pojavy i agrikulturno dělanje v svojej krajině, pa srodne nazvy mogut stojati za različne měsece.

Večinstvo indoevropejskyh jezykov dnes koristaje latinske nazvy.

Měsece v različnyh kalendarah

Rimsky kalendar

Poredok	Latinsky	Anglijsky	Prěklad	Broj dnjev
1	Ianuarius	January	januar/styčenj/sěčenj	31
2	Februarius	February	fevruar/ljuty	28*
3	Martius	March	marec/brězenj	31
4	Aprilis	April	aprilj/cvětenj	30
5	Maius	May	maj/travenj	31
6	Iunius	June	junij/črvenj	30
7	Quintilis	July	julij/lipenj	31
8	Sextilis	August	avgust/srpenj	31
9	September		septembr/vresenj	30
10	October		oktobr/rujenj	31
11	November		novembr/listopad	30
12	December		dekembr/decmbr/sněženj	31
*29 v prěstupnom godu

Slovjansky kalendar

Jezyk	januar	fevruar	marec	aprilj	maj	junij	julij	avgust	septembr	oktobr	novembr	dekembr
Bělorussky	студзень studzen′	люты ljuty	сакавік sakavik	красавік krasavik	травень traven′	чэрвень čèrven′	ліпень lipen′	жнівень žniven′	верасень verasen′	кастрычнік kastryčnik	лістапад listapad	снежань snežan′
Ukrajinsky	січень sičen′	лютий ljutyj	березень berezen′	квітень kviten′		червень červen′	липень lypen′	серпень serpen′	вересень veresen′	жовтень žovten′	листопад lystopad	грудень hruden′
Rusinsky		лютый ljutyj		цвітень cviten′						жолтень žolten′
Russky (arhaično)	сечень sečenʹ		березозол berezozol	цветень cvetenʹ			липец lipec			листопад listopad	грудень grudenʹ	студень studenʹ
Staroslovjansky	просиньць prosinĭcĭ	сѣчьнъ sěčĭnŭ	соухъ suhŭ	брѣзьнъ brězĭnŭ	трѣвьнъ trěvĭnŭ	изокъ izokŭ	чръвлѥнꙑи črŭvljenyi	заревъ zarevŭ	роуинъ ruinŭ	листопадъ listopadŭ	гроудьнъ grudĭnŭ	стоуденъ studenŭ
Bulgarsky (arhaično)	сечен sečen	люти ljuti	сухи suhi	брезен brezen	тревен treven	изок izok	червен červen	зарев zarev	руен ruen	листопад listopad	груден gruden	просинец prosinec
Makedonsky (arhaično)	коложег koložeg	сечко sečko	цутар cutar	тревен treven	косар kosar	жетвар žetvar	златец zlatec	житар žitar	гроздобер grozdober		студен studen	снежник snežnik
Srbsky (arhaično)			дерикожа derikoža	лажитрава lažitrava	цветањ cvetanj	трешњар trešnjar	жетвар žetvar	гумник gumnik				коледар koledar
Hrvatsky	siječanj	veljača	ožujak	travanj	svibanj	lipanj	srpanj	kolovoz	rujan	listopad	studeni	prosinac
Slovensky (arhaično)	prosinec	svečan	sušec	mali traven	veliki traven	rožnik	mali srpan	veliki srpan	kimavec	vinotok	listopad	gruden
Slovačsky (arhaično)	veľký sečeň	malý sečeň	brezen	duben	kveten	lipen	červenec	klasen	malý rujen	veľký rujen		prosinec
Češsky	leden	únor	březen		květen	červen		srpen	září	říjen
Poljsky	styczeń	luty	marzec*	kwiecień	maj*	czerwiec	lipiec	sierpień	wrzesień	październik		grudzień
			brzezień (arhaično)		trawień (arhaično)
				łżykwiat (arhaično)
Kašubsky	stëcznik	gromicznik	strëmiannik	łżëkwiat	môj*	czerwińc	lëpińc	zélnik	séwnik	rujan	lëstopadnik	gòdnik
		luti		kwiecéń	gòran		miodownik	serzpiéń	wrzeseń	pazdzérznik		grëdzéń
Dolnolužičsky (arhaično)	wezymski	swěckowny	pózymski	jatšownik	rozhelony	smažki	žnjojski	jacmjeński	požnjenc	winski	młośny	zymski
Gornolužičsky (arhaično)	wulki róžk	mały róžk	nalětnik	jutrownik	róžownik		pražnik	žnjenc		winowc	nazymnik	hodownik
Polabsky†	ledemån	rüzac	zürmån	chåidemån	laisemån	pąťustemån	zeminik	haimån	jisinmån	vaińamån	zaimamån	trübnemån
Litovsky*	sausis	vasaris	kovas	balandis	gegužė	birželis	liepa	rugpjūtis	rugsėjis	spalis	lapkritis	gruodis
* ne-slovjansky jezyk ili nazva / † mrtvy jezyk

Vněšnje linky

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Slavic calendar» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).