Koordinaty: 47°N 20°E

Madjarija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Madjarija
vug.: Magyarország
Horugva
Gerb
Obča informacija
Himn"Himn"
Glavny i najbolši gradBudapešt
Služebne jezykymadjarsky jezyk
Državna formaunitarna parlamentska republika
Statistika
Plošča93030[1] km² (108.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2021): 9730000[2] ljudij (91.)
Valutaforint (HUF)
Časova zona
Kod ISO 3166HU
Madjarija na kartě
Koordinaty: 47°N 20°E

Madjarija ili Vugrija jest država v Centralnoj Evropě bez izhoda k morju. Graniči so Slovakijeju na sěveru, Rumunijeju i Ukrajinoju na iztoku, Srbijeju na jugu, Hrvatijeju na jugozapadu, Slovenijeju na zapadu i Avstrijeju na severozapadu. V Madjariji živut kolo 10 milionov ljudij, večinstvo iz ktoryh sut madjari i menšinstvo sut romi. Državny jezyk jest madjarsky, najkoristajemy uraljsky jezyk v světu. Glavny i najljudny grad Madjarije jest Budapešt.

Ozemje sovrěmennoj Madjarije stolětjami byli razputjem dlja raznyh narodov, vključajuči keltov, germanske plemena, hunov, zapadnyh slovjanov i avarcev. Madjarska država byla početa v krajině v koncu 9. stolětja našej ery črěz zavojevańje Panonskoj ravniny madjarskym knezem Arpadom. Jego pravnuk Ištvan 1. počel obračati madjarov v hristijanstvo i izdělal Madjariju kraljevstvom. K 12. stolětju ona stala regionalnoju močju, a v 15. stolětju dosegnula svojego kulturnogo i političnogo nadglavišča. Poslě bitvy u Mohača v 1526 godu čest jej ozemij počela okupovati Osmanska imperija (prodolžilo se do 1699 goda). Madjarija prěšla pod vladu avstrijskyh Habsburgov v početku 18. stolětja, a potom dosegnula formovańja Avstro-Madjarije, dvujedinoj državy Avstrije i Madjarije i jednoj iz glavnyh držav do početka 20. stolětja.

Avstro-Madjarija razvalila se poslě poražky v Prvoj světovoj vojně i slědny Trianonsky dogovor ustanavjal sovrěmenne granice Madjarije, ktore privedli k utratě 32% etničnyh madjarov. V Drugoj světovoj vojně Madjarija pristupila do držav Osi i prětrpěla v vojně značne škody i utraty ljudij. Poslě poražky v vojně Madjarija stala Madjarskoju narodnoju republikoju, komunističnoju državoju-marionetkoju Sovětskogo sojuza. Madjari poprobovali povstati protiv komunističnoj vlady v 1956 godu, i poslě poražky povstańja Madjarija stala sravniteljno veče svobodnoju državoju v Iztočnom bloku. 23 oktobra 1989 goda Madjarija stala demokratičnoju parlamentskoju republikoju. Madjarija pristupila do Evropejskogo sojuza v 2004 godu i do Šengenskogo prostora v 2007 godu.

Madjarija jest unitarna parlamentska republika. Valuta Madjarije jest forint.

Administrativno děljeńje[izměniti | izměniti kod]

Madjarija děli se na 20 krajin:

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "Hungary" (na anglijskom). CIA The World Factbook. Data dostupa: 27 mareca 2014.
  2. "STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)". www.ksh.hu (na vugrskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 20 junija 2019. Data dostupa: 12 junija 2019.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]