Medžuviki:Vvoz iz Orain/Prostoslovjanski jazik

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

duff

PROSTOSLOVJANSKI JAZIK 0.7.9

Soderženje

PROSLOVO 2

SKLANANJE IMENICAH ILITI KTOSLOVEH 2

SKLANANJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH 2

SOROVNJENJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH 2

POSVOJNA PRILAGASLOVA 3

TVORBA PRISLOVEH OD PRILAGASLOVEH 3

ZAMENICE ILITI ZAMENSLOVA 4

OSOBNA I POVRATNA ZAMENSLOVA 4

ZAMENSLOVO "VSE" 4

POSVOJNA ZAMENSLOVA 4

POKAZOVNA ZAMENSLOVA 5

VOPROSNA I ODNOSNA ZAMENSLOVA 5

ČISLA (NOMERI) 6

GLAGOLI 7

GLAGOL BITI 7

INFINITIV 7

TUTČASNE (SUŠTE) VREME 7

PREDSUŠTE VREME 8

PROSTE PROŠLE VREME 8

POETIČNE PROŠLE VREME 8

PRETPROŠLE VREME 8

BUDUČE VREME 9

PREDBUDUČE VREME 9

IMPERATIV 9

KONDICIONAL 9

PARTICIPI (Glagolska prislova) 9

AKTIVNI PARTICIPI 9

PASIVNI (TRPNI) PARTICIPI 10

GLAGOLSKA PRILAGASLOVA 10

PREDLOGI 10

VEZNIKI 11

POSEBNE KONSTRUKCIJE 11

AVTORI 11

PROSLOVO

Prostoslovjanski jazik je jeden od mnogih predložitjenih oblikah budučeg medžuslavjanskog jazika ktoreg bi vsi Slavjani moželi govoriti i rozumeti. Vi ga preto možete smatrati ješče delajučoju inačicoj predloženja medžuslavjanskog jazika. Prostoslovjanski jazik je osnovatjen ponajviše na štučnem slovjanskom jaziku, predstavitjenom na stranici http://steen.free.fr/slovianski/index.html.

Tutčasno, prostoslovjanski jazik ne imaje svojeg slovnika, no upotrebjavaje medžuslavjanskog slovnika od stranicu http://dict.slovioski.com.

Takože, mi budemo ostrožno gledati podobnih projektah, kaki sut:

SKLANANJE IMENICAH ILITI KTOSLOVEH

SINGULAR

PLURAL

rod

MASCULINE

FEMININE

NEUTER

MASCULINE

FEMININE

NEUTER

primeri

muž, hleb, dom, pes, den

žena, zemja, železnica,
duša

kost, jednost, starost, noč, pomoč

oko, slovo, imeno

dete, delanje, bitje, more

muž, hleb, dom, pes

žena, zemja, železnica,

duša

kost, jednost, starost

oko, slovo, imeno; dete, delanje, bitje, more

NOM / VOC

-ø

-a

-ø

-o

-e

-i

-e

-a

GEN / ACC

-a

-u

-a

-ah (-eh)

DAT / LOC

-u

-i

-u

-am

INS

-om (-em)

-oj (-ej)

-om (-em)

-ami

SKLANANJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

SINGULAR

PLURAL

MASCULINE

FEMININE

NEUTER

MASCULINE

FEMININE

NEUTER

NOM

-i

-a

-e

-i

-e

-a

GEN / ACC

-eg (-og)

-ej

-eg (-og)

-ih

DAT / LOC

-em (-om)

-oj

-em (-om)

-im

INS

-im

-oju

-im

-imi

SOROVNJENJE PRILAGASLOVEH ILITI KAKISLOVEH

[naj-, pre-] + (koren prilagaslova) + ejš + (zakončenje prilagaslova).


dobri, dobrejši, najdobrejši, predobrejši

dobra, dobrejša, najdobrejša, predobrejša

dobre, dobrejše, najdobrejše, predobrejše


više-, najviše-

mene-, najmene-

ne-


najviše-dobri

najmene-dobri

ne-dobri

POSVOJNA PRILAGASLOVA

Zakončenji:

-oviji, -ovija, -ovijo (npr. Striboroviji les, ženovija lubov)

-ski, -ska, -sko (npr. Hrvatski jazik, Slavjanska zemja)

TVORBA PRISLOVEH OD PRILAGASLOVEH

Prislovi se tvorijut ot prilagasloveh zakončenjem -o. Npr. dobri/dobra/dobre -> dobro.

ZAMENICE ILITI ZAMENSLOVA

OSOBNA I POVRATNA ZAMENSLOVA

SINGULAR

PLURAL

1

2

0

3 m

3 f

3 n

1

2

3

NOM

ja

ti

sebe (se)

on

ona

ono

mi

vi

oni

GEN
/ACC

mene
(me)

tebe
(te)

sebe
(se)

(n)jeg

(n)jej

(n)jeg

nas

vas

(n)jih

DAT
/LOC

meni
(mi)

tebi
(ti)

sebi
(si)

(n)jemu

(mu)

(n)joj

(n)jemu

(mu)

nam

vam

(n)jim

INS

menom

tebom

sebom

(n)jim

(n)jom

(n)jim

nami

vami

(n)jimi

ZAMENSLOVO "VSE"

SINGULAR

PLURAL

m

f

n

m

f

n

NOM

vsij

vsa

vse

vsi

vse

vsa

GEN
/ACC

vseg

vsej

vseg

vsih

DAT
/LOC

vsem

vsoj

vsem

vsim

INS

vsim

vsoju

vsim

vsemi

POSVOJNA ZAMENSLOVA

Zamenslova se sklanjajut kak prilagaslova, krome nominativa.

Nominativ posvojnih zamensloveh:


moj, moja, moje

tvoj, tvoja, tvoje

njegov, njena, njegovo

naš, naša, naše

vaš, vaša, vaše

njihov, njihova, njihovo

svoj, svoja, svoje

čij, čija, čije

ničij, ničija, ničije

POKAZOVNA ZAMENSLOVA

Pokazovna zamenslova "toj", "tuttoj", "tamtoj" sklanjajut se kak prilagaslova, krome nominativa. Koren je "t-". Nominativ je:


toj, ta, to; te

tuttoj, tutta, tutto; tutte

tamtoj, tamta, tamto; tamte

VOPROSNA I ODNOSNA ZAMENSLOVA

Glovna voprosna zamenslova jesut "kto","čo".

Oni se sklanjajut:



NOM

kto

čo

GEN

kog

čeg

DAT

komu

čemu

ACC

kogo

čego

LOC

kom

čem

INS

kim

čim


Voprosna zamenslova "ktori/ktora/ktore" (ili "koji/koja/koje") se sklanjajut kak prilagaslova.


Zamenhof's table of correlatives of interrelated pronouns, adverbs and adjectives.


Question

Answers

here

there

some

any

no

every

else

tu-

tam-

ne-

libo-

ni-

vse-

ino-

Which?

Ktori (koji)

(tut)toj

(tam)toj

Nektori (nekoji)

Liboktori
(libokoji)

Žadni
(nikoji)

Vse, každi

ini

Who?

Kto



nekto

libokto

nikto

vsekto

inokto

What?

Čo

(tut)to

(tam)to

nečo

libočo

ničo

vsečo

inočo

How much?

Kolko

tolko


nekolko

libokolko




Whose?

Čiji



nečiji

libočiji

ničiji

vsečiji

inočiji

What kind of?

Kaki

taki


nekaki

libokaki

nikaki

vsekaki

inokaki

How?

Kak

tak


nekak

libokak

nikak

vsekak

inokak

Where?

Gde

tut

tam

negde

libogde

nigde

vsegde

inogde

When?

Kogda

tutčas

togda

nekogda

libokogda

nikogda

vsekogda

inokogda

Whither?

Kude

tude


nekude

libokude

nikude

vsekude

inokude

Whence?

Odkude

odtude


odnekude

odlibokude

odnikude

odvsekude

odinokude

Why?

Začo, Čemu

Zato, tomu


Zanečo, nečemu

Zalibočo, libočemu

Zaničo, ničemu



ČISLA (NOMERI)

Glavna čisla:



jeden, jedna, jedno

dva, dve, dva

tri

četiri

pet

šest

sedem

osem

devet

deset


jedennast, dvanast, trinast, četirnast, petnast, šestnast, sedemnast, osemnast, devetnast

dvadeset, trideset, četirdeset, petdeset, šestdeset, sedemdeset, osemdeset, devetdeset

sto, dvasto, tristo, četiristo, petsto, šesto, sedemsto, osemsto, devetsto

tiseč, dva-tiseč, tri-tiseč, ...milijon, milijard


Umnožitjelna čisla:

jedenkrat, dvakrat, trikrat, ...


Serijna čisla:

prviji, drugiji, tritiji,...


Frakcije:

tritina, četirtina,...osemina,...


Vremenska čisla:

jedenraz, dvaraz, triraz...


jediniji/jedinija/jedinijo=the only one



GLAGOLI

V prostoslovjanskom jaziku vsi glagoli krome glagola "biti" jesut pravilni. V prostoslovjanskom jaziku koren glagola ne može se izmeniti. Koren je vsegda jednaki. Glosovne izmene ne jesut dopustitjene.

GLAGOL BITI

Glagol "biti" je jediniji nepravilni glagol v prostoslovjanskom jaziku.


lice

TUTČASNE
VREME

PROSTO PROŠLE

VREME

POETIČNE PROŠLE VREME

BUDUČE

VREME

IMPERATIV

jednina

1 ja

jesem (sem)

bil, bila, bilo

bih

budem

2 ti

jesi (si)

bil, bila, bilo

biša

budeš

budij

3 on/ona/ono

je

bil, bila, bilo

biše

bude

množina

1 mi

jesmo (smo)

bili

bismo

budemo

budijmo

2 vi

jeste (ste)

bili

biste

budete

budiijte

3 oni/one/oni

jesut (sut)

bili

bihu

budut

Participi:

aktivni tutčasni: bijuči; aktivni prošli: bilši

INFINITIV

Infinitiv vsih glagolah zakončavaje zakončenjem "-ti". Ako otklonimo zakončenje "-ti", dobijemo infinitivnog korena glagola, ktori se upotrebjavaje dla tvorbu vsih glagolskih vremenah, bez izklučanjeh.

Glagol može imati svršitjenog i nesvršitjenog oblika.

TUTČASNE (SUŠTE) VREME

jednina: koren + [-'j'em, -'j'eš, -'j'e]

množina: koren + [-'j'emo, -'j'ete, -jut]


Primeri:


delati: ja delajem, ti delaješ, on/ona/ono delaje, mi delajemo, vi delajete, oni delajut

umeti: ja umejem, ti umeješ, on/ona/ono umeje, mi umejemo, vi umejete, oni umejut

prositi: ja prosijem, ti prosiješ, on/ona/ono prosije, mi prosijemo, vi prosijete, oni prosijut

nesti: ja nesejem, ti neseješ, on/ona/ono neseje, mi nesejemo, vi nesejete, oni nesejut

čuti: ja čujem, ti čuješ, on/ona/ono čuje, mi čujemo, vi čujete, oni čujut

pisati: ja pisajem, ti pisaješ, on/ona/ono pisaje, mi pisajemo, vi pisajete, oni pisajut

dekovati: ja dekovajem, ti dekovaješ, on/ona/ono dekovaje, mi dekovajemo, vi dekovajete, oni dekovajut

tegnuti: ja tegnujem, ti tegnuješ, on/ona/ono tegnuje, mi tegnujemo, vi tegnujete, oni tegnujut



Primer nesvršitjenog glagola: Ja otpočinavajem vsečog izapoldena.

PREDSUŠTE VREME

Prezent glagola "biti" + proste prošle vreme glovnoga glagola.

Primer: Že jeste rozdielili otpad, blagodarijem.

PROSTE PROŠLE VREME

Koren + [-(a)l, -la, -lo] v jednini ili [-li] v množini.

"-a" se ubačivaje tamgde koren zakončava soglosnikom. Npr. prinesti->prinesal vmesto prinesl.


Primeri:


Ja idel/idela/idelo, ti idel/idela/idelo, on idel, ona idela, ono idelo, mi ideli, vi ideli, oni ideli

Ja pisal/pisala/pisalo, ti pisal/pisala/pisalo, on pisal, ona pisala, ono pisalo, mi pisali, vi pisali, oni pisali

POETIČNE PROŠLE VREME

jednina: koren + [-(a)h, -(a)ša, -(a)še]

množina: koren + [-(a)smo, -(a)ste, -(a)hu]

"-a" se ubačivaje tamgde koren zakončava soglosnikom.


Primeri:

Ja tutčas zakončih mojeg dopisa. Ti tutčas zakončiša tvojeg dopisa. On tutčas zakončiše svojeg dopisa. Mi tutčas zakončismo našeg dopisa. Vi tutčas zakončiste svojeg dopisa. Oni tutčas zakončihu svojeg dopisa.

Ja pisah knigu. Ti pisaša knigu. On pisaše knigu. Mi pisasmo knigu. Vi pisaste knigu. Oni pisahu knigu.

Ja govorivah joj to. Ti govorivaša joj to. On govorivaše joj to. Mi govorivasmo joj to. Vi govorivaste joj to. Oni govorivahu joj to.

Ja bih tamgde. Ti biša tamgde. On biše tamgde. Mi bismo tamgde. Vi biste tamgde. Oni bihu tamgde.



V prostoslavjanskom jaziku, poetične prošle vreme može zameniti aorista, imperfekta, pluskvamperfekta ili prostog prošleg vremena savremenih slavjasnkih jazikah.

PRETPROŠLE VREME

Proste prošle vreme (ili poetične prošle vreme) glagola "biti" + proste prošle vreme glavnog glagola.

Primeri:

Pozad on obedoval, on bil zakončil večeriju. Pozad on obedoval, on biše zakončil večeriju. Pozad on obedovaše, on biše zgotovil večeriju.

Oni bihu kupili tu knigu kogda ja prihodil.

BUDUČE VREME

Buduče vreme tvori se prezentom glagola "biti " i infinitivom glagola.


Ja budem pisati, ti budeš pisati, on/onda/ono bude pisati, mi budemo pisati, vi budete pisati, oni budut pisati.

PREDBUDUČE VREME

Buduče vreme glagola "biti" + proste prošle vreme glavnog glagola.

Primer: Že budete rozdielili otpad, budem blagodariti.

IMPERATIV

Koren + [-(a)j, -(a)jmo, -(a)jte].


Primeri:

Delaj, delajmo, delajte

pisaj, pisajnom, pisajte

čuj, čujmo, čujte

dekovaj, dekovajmo, dekovajte

tegnuj, tegnujmo, tegnujte

KONDICIONAL

Ja bi delal, delala, delalo

Ti bi delal, delala, delalo

On bi delala, Ona bi delala, Ono bi delalo

Mi bi delali

Vi bi delali

Oni bi delali

PARTICIPI (Glagolska prislova)

AKTIVNI PARTICIPI

Tutčasni aktivni particip: koren + "-juči"

Npr. delati->delajuči, pisati->pisajuči.


Prošli aktivni particip: koren + "-lši"

Nprt. delati->delalši, pisati->pisalši, tegnuti->tegnulši.

Učilši matematiku, on zaspal.


PASIVNI (TRPNI) PARTICIPI

Pasivni (trpni) particip: koren + "-tjen"

Npr. delati->delatjen, pisati->pisatjen, tegnuti->tegnutjen, dekovati->dekovatjen.


GLAGOLSKA PRILAGASLOVA

Glagolska prilagaslova se tvorijut od aktivnog i trpnog participa s prilagaslovnim zakončenjem.

Npr.

pisati->pisajuči->pisajuči/pisajuča/pisajuče;

napisati->napisatjen->napisatjeni/napisatjena/napisatjeno


Primeri:

"Dodaj mi tu odvoritjenu knigu!"

"Ja pročital knigu spisatjenu od tebe."

"To je ješče pisajuča kniga, ona ne je zakončitjena."

PREDLOGI


Predlogi prevzjatnjeni od slovianskeg jazika:


aždo (+ gen.) — till, untill

bez (+ gen.) — without

bez obzira na (+ acc.) — regardless

blizko (+ acc./loc.) — close to

dlja, dla, za (+ gen.) — for

do (+ gen/acc.) — to

iz (+ gen.) — from (out of)

iz-nad (+ gen.) — from above

iz-pod (+ gen.) — from under

iz-pred (+ gen.) — from before

iz-za (+ gen.) — from behind

k (+ dat.) — to (direction)

krome (+ gen.) — except

medžu (+ acc./loc.) — between

mimo (+ acc./loc.) — next to

na (+ acc./loc.) — on

nad (+ acc./loc.) — above

o (+acc.) - to, onto, on

ob (+ loc.) — about

od, ot (+ gen.) — of, from (away from); since; by (agent)

odčas – instantly, at once

od stroni (+ gen.) — by (agent in passive constructions)

okolo (+ acc./loc.) — around

po (+ acc./loc.) — on, onto, after; in the manner of

pod (+ acc./loc.) — under

podčas (+ gen.) — during

poki (+ gen.) - while

podolg (+ gen.) — according to

polev (+ acc./loc.) — left of

pomimo (+ gen.) — in spite of

poprav (+ acc./loc.) — right of

posred (+ acc./loc.) — amidst, in the middle of

posredstvom (+ gen.) — by means of, using

poverh (+ acc.) — across

pre (+ acc.) — because of

pred (+ acc./loc.) — before, in front of, ahead of

prez, črez, kroz (+ acc.) — through, across

pri (+ acc./loc.) — near

protiv (+ gen/dat.) — against

s, sa, so (+ instr.) — with; together with; by means of, using

soglosno (+ gen.) — according to

v, vo, u (+ acc./loc.) — in

v čase (+ gen.) — during

vmeste, vmesto (+ gen.) — instead of

vnutr (+ acc./loc.) — inside

za, iza (+ acc./loc./ins.) — after, behind (time & place); because of

VEZNIKI

Vezniki prevzjatnjeni ot slovianskeg jazika:


a — and, but

ali, ale — but

čo, že — that

jesli — if, whether

i — and

ili — or

ili ... ili ... — either ... or ...

kak ... tak i ... — both ... and ...

kolko ... tolko ... — the ... the ...

ni ... ni ... — neither ... nor ...

hoti — although

POSEBNE KONSTRUKCIJE

li – dla tvorbu upitnih rečenjah.

čobi, žebi, da bi – "in order to"

AVTORI

Cxiril Slavjanski (cxiril@gmail.com)

Category:Medžuslovjanski

Iztočnik: "https://isv.miraheze.org/wiki/Medžuviki:Vvoz_iz_Orain/Prostoslovjanski_jazik?oldid=5863"