Koordinaty: 52°N 20°E

Poljska

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
(Bylo prěadresovano iz Poľska)
Jump to navigation Jump to search
Država
Poljska
pol.: Polska
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaRepublika Poljska
pol.: Rzeczpospolita Polska
HimnMazurek Dąbrowskiego
Glavny i najbolši gradVaršava
Oficialne jezykypoljsky jezyk
Državna formaunitarna poluprezidentska republika
Statistika
Plošča312696[1] km² (69.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 38268000[2] ljudij (38.)
Valutazloty (PLN)
Časova zona
Kod ISO 3166PL
Poljska na kartě
Koordinaty: 52°N 20°E

Poljska, oficialno Republika Poljska, jest država v Centralnoj Evropě. Graniči s Litvoju i Kaliningradskoju oblastju Rosije na sěveroiztoku, Bělorusju i Ukrajinoju na iztoku, Slovakijeju i Čehijeju na jugu i Němcijeju na zapadu, a takože imaje izhod k Baltičskomu morju na sěveru. Poljska imaje površinu v 312696 km² i děli se na 16 administrativnyh krajin. Naseljeńje Poljsky jest bliz 38.5 milionov ljudij, čto dělaje ju 5. najljudnoju državoju v Evropejskom sojuzu. Glavny i najveliky grad Poljsky jest Varšava. Ine velike grady sut Krakov, Lodz, Vroclav, Poznanj, Gdanjsk i Ščecin.

Ljudi žili na ozemjah Poljsky na protežeńju tysečev rokov. Po pozdnoj antičnosti one stali obširno raznorodne, kogda razne kultury i plemena sělili se na prostorah Centralnoevropejskoj ravniny. Jednakože konečno krajinu prěvažili zapadni poljani, ktore dali Poljske jej ime. Založeńje poljskoj državnosti možno datovati 966 rokom, kogdy paganski vladar Měško 1. obratil se v katolicizm. Kraljevstvo Poljska bylo osnovano v 1025 roku Boleslavom 1. Hrabrym. Historično Poljska byla blizka s Velikym knežstvom Litovskym i v 1569 roku jih mnogolětny političny svez byl utvrdženy črěz Ljublinsku uniju. Tuta unija stvorila Poljsko-litovsko sodružstvo, jednu iz najvelikyh (bolje 1 miliona km² v površině) i najljudnyh držav v Evropě 16. i 17. stolětja s jedinstveno liberalnym političnym ustrojem.

Poslě smenšeńja blagostańja Sodružstva državu razdělili medžu Rosijskoju imperijeju, Avstrijskoju imperijeju i Prusijeju. V 1918 roku Poljska vratila nezaležnost črěz Versaljsky dogovor. Poslě serije sporov za ozemja s susědami Poljska iznova stala ključnoju učestniceju evropejskoj politiky. V septembru 1939 roka Němcija počela Drugu světovu vojnu vpadom v Poljsku, za ktorym slědoval sovětsky vpad na iztočne ozemja po paktu Molotova-Ribentropa. Kolo 6 milionov polskyh gradžanov, vključajuči 3 miliona jevrejev v Poljskě, izgynuli v čas vojny od němečskyh dějanij. Poslě vojny Sovětsky sojuz stvoril Poljsku narodnu republiku, ktora stala čestju Iztočnogo bloka i čestju Varšavskogo dogovora medžu komunističnymi državami v čas hladnoj vojny. Poslě sobytij 1989 roka komunistična vlada byla zakončena i Poljska stala poluprezidentskoju demokratičnoju republikoju.

Administrativny poděl[izměniti | izměniti kod]

Mapa poljskyh vojevodstv

Poljska děli se na 16 vojevodstv (pol.: województwo), 379 povětov (pol.: powiat) i 2489 gmin (pol.: gmina).

Poljske vojevodstva:

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. GUS. "Powierzchnia i ludność w przekroju terytorialnym w 2018 roku" (na poljskom).
  2. demografia.stat.gov.pl/. "Population. Size and structure and vital statistics in Poland by territorial division. As of December 31, 2019". stat.gov.pl.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]