Poljska objedinjena rabotničska partija
Poljska objedinjena rabotničska partija (pol.: Polska Zjednoczona Partia Robotnicza, PZPR) je byla vladajuča komunistična partija Poljskoj narodnoj republiky v lětah 1948–1990.
Partija je povstala poslě (menje ili bolje prinudženogo) slitja Poljskoj rabotničskoj partije (PPR) i Poljskoj socialističnoj partije (PPS) v 1948 godu. Od hvilje jej založenja PZPR je byla najmočnějša partija v Poljskě až do prvyh demokratičnyh izborov v 1989 godu. Druge partije jestvujuče mimo PZPR byli čest Fronta jedinstva naroda. Partijny sjězd PZPR-a formalno byla najvysša instancija partije. Sjězd izbiral Centralny Komitet. Jednakože vsakodenno rukovodstvo partije bylo Politično bjuro, izkonavči komitet izbirajemy iz člěnov Centralnogo komiteta. Politično bjuro imělo i glasujučih členov i (neglasujučih) člěnov-kandidatov. V istinnosti lider partije byl prvy sektetar.
V 1989 godu PZPR je stratila monopol vlasti v iztvorila koalicijnu vladu s Solidarnostju. V januaru 1990 goda PZPR je razpustila se. Čest člěnov je založila novu postkomunističnu partiju, Socialdemokraciju Poljskoj Republiky. Jednakože Poljska Komunistična Partija mni, že jest pravdivy nastupnik PZPR-a.
Spisok prvyh sekretarov PZPR-a[izměniti | izměniti kod]
| Ime | Roky |
|---|---|
| Boleslav Bjerut | 1948–1954 (prědsědnik Centralnogo Komiteta) 1954–1956 |
| Edvard Ohab | 1956 |
| Vladislav Gomulka | 1956–1970 |
| Edvard Gjerek | 1970–1980 |
| Stanislav Kanja | 1980–1981 |
| Vojcěh Jaruzeljski | 1981–1989 |
| Mečislav Rakovski | 1989–1990 |