Sarajevsky pogrom (1914)

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
Srbska ulica i magaziny poslě pogroma

Sarajevsky pogrom ili Sarajevsky pogrom nad Srbami byla serija protivsrbskyh smętenj dnjem 28 i 29 črvenja (junija) 1914 goda, a oneže byvali poslě napada i ubitja princa Františka Ferdinanda Habsburga a jego sųprųgy Zofije. Vslěd pogroma pogynųli dvaj Srbovie, mnogo Srbov bylo napadnųtyh i pobityh, a takože mnoge srbske domy, magaziny i bjura byli uniščene ili poškodžene. Zaměšanja, jimže avstro-vugorska vlada tiho privoljala, byli pričina pozdnějših etničskyh råzdělov, ktoryh gråd ov prědže nikògda ne iměl.

Historik, Christopher Bennet, glåsil daže iže srbsko-hrvatsko vzajemno odnošenje ne råzpalilo by sę ako by onògda avstro-vųgorska vlada odzvala sę i zastavila agresivne dějanja. Medžuvrěmenno, Oskar Potiorek, gubernator toj provincije, ne sdělal ničto, ale råzžigal vråge nastrojenja -- Srbija byla sòjųznik Rossije a Rossija borila sę zajedno s Avstro-Vųgrijų ob vladanje Balkanami.

Vněšnje hipersvęźi[praviti | praviti kod]