Sbornik:Bezvětrje (Арија pr. Artjom Arjupov)

Toj zapis ne slěduje vsěh pravil standardnogo medžuslovjanskogo jezyka

Za to něktore slova mogut byti nerazumlive a gramatika ina od opisanoj na medžuslovjanskoj stranici

This text is published in Medžuviki library under the terms of fair use.

It is not released under Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license until its authors will explicitly say so.

⁘ Bezvětrje ⁘ Штиль
Avtor:	Маргарита Пушкина, пєвала муз. група Арија
Prěvod:	Artjom Arjupov
Ine:	iz glavnoj medžuslovjanskoj grupy na Facebooku

Bezvětrje, větr molčaje,

Upadl kak běla čajka na dno,

Bezvětrje, naš korab jest zabudomy,

Jedin v okovanom snom světu.

Jest medžu vsimi vrěmenami, bez imen i lic.

Uže ne čekajemo, že větrec bude se probudi.

Bezvětrje, obezuměvajemo,

Žar vonjaje črnoju smoloju,

Smrt jednogo toliko je trěba.

I budemo se vrnuti do domu.

Jego plot i krov budut nasyti nas snova,

A može, Bog bude vozdati jemu za jego smrt.

Čto čekaje nas, morje molčaje,

Žedža žiti suši srdca do dna,

Toliko žitje ne stoji ničego sde,

Žitje drugyh, no ne tvoje.

Ne, grom ne udarjal iz nebes,

Kogda jesmo pili krov kak zvěri,

No blěsk križa, kojego zovemo

Južnym, stal netrpimym.

I volna vstala v poslědnji mig,

I byl krik - zemja jest vprědu.

Čto čekaje nas, morje molčaje,

Žedža žiti suši srdca do dna,

Toliko žitje ne stoji ničego sde,

Žitje drugyh, no ne tvoje.