Sbornik:Ljva so kavojų svęzky (M. Swat)

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search
⁘ Lva so kavojų svęzky ⁘
Ljva so kavoju svezki
Avtor: M. Swat
Prěvod: zapis prvobytno mds.
Izdateljstvo: Slovanská Unie z.s.
Doba izdanja: cvětenj(aprilj) 2017
Ine: zapis iz časopisa Slovanská Unie (2016/2)

Dnesj žijemo v takom vrěmeni, iže někaky "slovjanoljubec" mogl by se nemnožko zasmutiti.
Istinno, imajemo dobu v kojej možno by pomysljeti iže cěla naša segodenna kultura a vsjake jejne prvěstky krěpkym tokom a širokymi volnami tečut nam od Zapada i Ameriky medžuvrěmenno dragoju iduč podle Kitaja.
I ako by onoj neščestny slovjanoljubec pijuč čašku kavy imal tako mračne myslji vo jegovom slovjanoljubskom umě, ona čaška kavy mogla by mu pramo v lice kriknuti živym glasom slovjanskogo odčajanogo žaljenija . Ako li kava byla by s mlekom, mogla by razkričati se dvojno.

A vse hvala tomu, ibo točno 333 lět nazad skupščina poljskyh vojinov vidžuč turečske měšky so sěmenami kavy ne odmětnula ih na směti kako jedy veljbludam. Tym čitateljam, ktore ješče ne ugadili ob čem pišu, skažu: da, bitva vienska, ili poběda pod Vienoju, kako kto si hče.
Vytezstvo nad turečskymi vojskami jest glavno znano kako poběda poljsko-avstrijačska. Ale jednako možno by skazati, iže bylo to vytezstvo velikoju čestju slovjansko. Trěba pametati, iže onogdy na ozemjah Poljsko-Litovskoj Unije domovilo mnogo inyh narodov, napr. Ruteni a velikoju čestju polkov poljskyh byli kozaky iz Zaporoža. A kozaky iz Zaporoža vo onym vrěmeni byli slovjanskym směsem poloviny narodov světa.
Bez togo slovjanskogo prinosa mogli bysme toliko govoriti ob vienskom razgromě, ibo iz 18 tys. zaščitnikov Vieny poslě dvu mesecu turečškoj obsady ostalo samo 5 tysečev, a grad byl medlo zahvačany.
Vojsk Poljsko-Litovskoj Unije bylo menje neželi vojsk avstrijačsko-němečskyh( 27 tysečev protiv 38 tysečam vojsk germanskyh), ale važna byla jakost. Blagodare surabotě onyh ljudij iz raznyh zem možno bylo v dva dnja prěměstiti gustym lěsem vienskym 27 tys. vojska(v čem 14 tys. konnice, i 26 kanonov v čestjah), a pak učiniti največši vo historiji napad konnice ktory dopustil izigranje vienskoj sěče 30 minutami i štopnutje muslimskoj ekspansije na mnogo stolětji. Može byti, iže bez pomoči vojsk kralja Jana Sobieskogo, imenovanogo "Lvom Lehistanu" dnes ne bylo by tyh voln kultury iz Zapada.

Sobieski blagoslovi vojska podčas vienskoj sěče, obraz Juliusza Kossaka (1871)
        


Na žalost ona poběda ne byla ni dobro ocěnjena ni sojuznikami ni izkoristana dobro stranoju poljskoju.
Carj Leopold I ne hčel navet sjeti šapky ni prěd synom poljskogo kralja ni kogda klanjaly mu se horugve vojska, a do Vieny vhodily dvě procesiji vojsk: jedna Leopolda, a vtora Sobieskogo.
Zajmlive jest takože, iže zapad Evropy tako malo znal kulturu jejnogo osrědka a iztoka, iže avstrijaky ne uměli odličiti Poljakov so "podobrinymi" glavami i Kozakov s oseledcami od Tatarov s Krymu, a Pjotr Lorraine mněl, iže oružje poljskyh husarov jest prosto někaky tip razna.
Žalj, ibo pravdopodobno dnes boljšost ljudij ne vě, iže kava koju vsjakodenno pijet byla razslavjena v Evropě člověkom ktory se zoval v poljskom Jerzy Francišek Kulczycki. Toliko on imal pomysl, aby vožmuti měšky so divnymi sěmenami a otvoriti prvu kavarnju v Vieně.
Kulczycki stal tako slavny vo Vieně, iže po jegovoj smrti, mnogymi godami bylo proslavjane sveto jemu.
Do dnes traja razprava kakoj narodovosti byl Kulczycki. On sam, podolg někojih tekstov govoril, iže jest Poljakom, ale rodom byl pravoslavny Ruten i za to suglasno so ukrajinsku istoriju mogl byti jedino Kozakom, ale jest problem jerbo Srbově uže našli teoriju, iže prišel iz Srbije itak pravdopodobno byl Srbom...

Viena, pametnik Kulczyckogo i kavy na ulici Kulczyckogo


Pravdopodobno hvala vienskoj poběde, sěmja mojego děda a mnogo inyh vo vrěmeni komunističnoj bědy mogli jesti vsjakodenno kartofli ibo prěd Vienu Poljska byla državoju, gde ljudi jedli glavno krupu, jedino potom nastupilo ih razširjenije.
 Ale najprvo važnym jest fakt, iže hvala slovjanskoj pomoči v 1683 godě, istorija a kultura Evropy mogla se razviti i stati taka, kaka jest dnes, čto daje nam veliky v njej uděl.

Itak, ako li někaky "slovjanoljubec" po pročitanju ovogo členka načel by něgde slyšati, iže slovjanske narody ne imaly nikakogo učestja vo kulturě Evropy, vsegdy znakom sprotivjenja može naděti kravatu i uvariti sobě dobru čašku vkusnoj črnoj kavy.
Najlučše s mlekom, ibo tu kombinaciju takože Kulczycki izmyslil.