Sbornik:Mračny kraj (pr.Miloš Stoiljković)

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Toj zapis ne slěduje vsěh pravil standardnogo medžuslovjanskogo jezyka

Za to něktore slova mogut byti nerazumlive a gramatika ina od opisanoj na medžuslovjanskoj stranici

This text is published in Medžuviki library under the terms of fair use.

It is not released under Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 license until its authors will explicitly say so.

⁘ Mračny kraj ⁘
Mračni vilajet
Avtor: narodna povědka srbska
Prěvod: Miloš Stoiljković
Ine: iz glavnoj medžuslovjanskoj grupy na Facebooku


Někoj car, prihodivši so vojskom na konec světa, pošel k mračnomu kraju, gde nikogda ničto ne možno viděti. Ne znavši kak vratiti se nazad, ostavili oni žrěbeta ot kobyl čto by jih kobyl iz tamtogo mraka izimali.

Kogda v mračny kraj vhodili i po jemu šli, pod nogah sut čuli někoje male kamenje, a iz mraka něčto kriknulo: „Kto te kamenj by vzel bude kajati se, a kto ne by vzel, bude kajati se!“

Poněkoj pomyslil: „Kogda ja budu kajati se, začto vzeti jego?“, a poněkoj pomyslil: „Budu brati prinajmenje jedin!“

Kogda iz mraka na světlo sut vrnuli se, a toj vse bylo dragocěnne kamenje! Togda tamti ktori ne vzeli stali kajati se čto ne vzeli, a ktory vzeli čto ne vzeli vyše.