Siberija

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search

Siberija (ros. Сибирь, Sibir’ ) – krajina geografična v sěvernoj Aziji, v Rosiji, ktora leži medžu Uralom na zapade, Arktičnom Okeanom na sěvere, vododělom Arktičnogo i Tihogo Okeana na izhode, i Kazahstanom i Mongoliju na jugě. Historično (a takože razgovorno v Rosiji) do Siberiji naleži tož rosijsky Daleki Izhod. Povrh Siberiji v zavisnosti od prijevšej izhodnoj granice to okolo 10 ili 12,7 mln km².

Ljudstvo[praviti | praviti kod]

Do konca XVI věku Siberija byla maloljudna, izslědovatelj sovětsky Dolgih ocěnil čislo městnogo ljudstva v XVII věku (bez Rusov) na 236 tys., v tym 28,5 tys. Jakutov, 27,3 tys. Buriatov, 17 tys. Tatarov, 16,7 tys. Turkov altajskih. Po pridatoku jej do Rosiji načel naplivati potok ljudstva, ktory vidno narastal po izbudovaniju Transsiberijskoj Želěznice (1905). Podolg spisu obyčnogo Rosiji, v 1897 godu na 5 760 169 obyvatelji Siberiji, až 84,9% reprezentovalo ljudstvo iz evropejskoj česti Rosiji,iz-srěd ktorogo 95% byli Rusi. Iz-srěd avtohtonov (15,1%) najmnogočisnlnějši byli Buriaci (289 tys.) i Jakuci (226 tys.), 108 tys. bylo Turkov altajskih, a 53 tys. Tatarov. Ljudstvo avtohtonične dominovalo onogda toliko na samom sěvere i sěvernom izhode Siberiji i guberniji jakuckoj (87,5% ljudstva). 65% ljudstva živut v gradah. Na Siberiji javjajut se 182 grady, s čego 32 imajut ponad 100 tys. obyvatelji. Rusi, Ukrajineci i Bělorusi to družno 89% čisla ljudstva. Od upadku Sovětskogo Sojuza do pola godov 2010. čislo ljudstva okrugov siberijskogo i dalekoiztočnogo smenšila se s 21 mln do 18,5 mln ljudi. Domorodne ludy Siberiji to okolo 6% ljudstva. Pokromě na Siberiju živut prědstavitelji inyh narodnosti. Ostale nedomorodne narody ktore živut na Siberiju to glavno Tatari, Kazahovi i Cuvaši.

Vněšnje linky[praviti | praviti kod]

  • Sej zapis sodržaje prěvod iz zapisa «Syberia» v Vikipedijě na poljskom (spis avtorov; dozvolenje CC BY-SA 3.0 Unported)