Koordinaty: 45°N 100°W

Sjedinjene Štaty Ameriky

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Sjedinjene Štaty Ameriky
ang.: United States
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaSjedinjene štaty Ameriky
ang.: United States of America
Himny
Glavny gradVašington
Najbolši gradNju-Jork
Služebne jezykyformalno nema,
de-fakto anglijsky
Državna formafederalna prezidentska konstitucijna republika
Statistika
Plošča9 833 520 km² (3.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2022): 332 403 650 ljudij (3.)
Valutaamerikanski dolar (USD)
Časova zona
  • UTC-5 do -11
  • lětom: UTC-4 do -10
Kod ISO 3166US
Map
Sjedinjene Štaty Ameriky na kartě
Koordinaty: 45°N 100°W

Sjedinjene štaty Ameriky, skračeno SŠA (ang.: United States of America, USA), jest država, ktora nahodi se glavno v Sěvernoj Amerikě. Ona imaje 50 štatov, federalny okrug i red inyh ozemij. SŠA jest 3. največša država v světu. SŠA imaje nazemnu granicu s Kanadoju na sěveru i Meksikoju na jugu, a takože imaje morske granice s Bahamami, Kuboju, Rosijeju i inymi državami. SŠA imaje naseljeńje vyše 333 milionov i jest najljudna država v Amerikah i 3. najljudna država v světu, poslě Kitaja i Indije. Glavny grad jest Vašington, a najljudny grad i glavno finansovo srědišče jest Nju-Jork.

Paleoamerikanci imigrovali iz Sibiri v Sěvernu Ameriku prinajmenje 12 tysečev lět nazad, i sut prědki modernyh domorodnyh amerikancev. Domorodno naseljenje čestično umrělo poslě prihoda evropejcev v 16. stolětju, glavno od hvorob, napriklad ospy i osypky, od čego jih počeli izganjati so svojih krajev. Trinadset kolonij Objedinjenogo kraljevstva, ktore nahodili se v iztoku modernyh SŠA, prěpirali se s britanskoju koronoju za platby i politično prědstaviteljstvo, vslěd čego počela se Amerikanska revolucija (1765–1791). Po revolucije SŠA dobyli nezaležnost i stali prvoju državoju, ktora byla osnovana na principah liberalnoj demokracije. V koncu 18. stolětja SŠA počeli dobyvati i zavojevyvati ine česti Sěvernoj Ameriky. Od 1848 goda one zajmali ozemja kontinenta od zapada do iztoka. Gluboke ideologične spory za rabstvo završili se stvorjeńjem Konfederativnyh Štatov Ameriky (KŠA), ktore bojevali s ostalymi štatami sojuza v Amerikanskoj gradžanskoj vojně (1861–1865). Poslě poražky KŠA i shranjenja SŠA rabstvo bylo likvidovano vo vsih štatah 13. popravkoju konstitucije.

Od 1900 goda SŠA stala velikoju državoju i najvelikoju ekonomikoju světa. Poslě japonskoj ataky na Perl-Harbor v 1941 godu SŠA pristupili do Drugoj světovoj vojny na straně Sojuznikov. Poslě Drugoj světovoj vojny SŠA i Sovětsky Sojuz (SSSR) stali jedinymi glavnymi državami světa, superdržavami. V hodě Hladnoj vojny medžu njimi obydvě državy bojevali za ideologično dominovanje, ale izběgali prěmogo vojennogo konflikta. Hladna vojna medžu SŠA i Sovětskym sojuzom končila se razpadom SSSR. Poslě razpada SSSR Sjedinjene štaty Ameriky stali jedinoju superdržavoju světa. Poslě napadov 11 septembra 2001 SŠA počela globalnu vojnu s terorizmom.

Administrativno děljenje

Sjedinjene štaty sostojet se iz 50 štatov (ang.: states), jednogo federalnogo distrikta – Distrikt Kolumbije (ang.: District Columbia), v njem leži federalny glavny grad Vašington

Vněšnje linky