Koordinaty: 48°40′N 19°30′E

Slovakija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Slovakija
slovač.: Slovensko
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaSlovačska republika
slovač.: Slovenská republika
Glavny i najbolši gradBratislava
Služebne jezykyslovačsky jezyk
Državna formaunitarna parlamentska republika
Statistika
Plošča49,035 km² (127.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020): 5,464,060[1] ljudij (119.)
  • Spis (2011): 5,397,036 ljudij
Valutaevro (EUR)
Časova zona
Kod ISO 3166SK
Map
Slovakija na kartě
Koordinaty: 48°40′N 19°30′E

Slovakija, služebno Slovačska republika, jest država bez izhoda k morju v Centralnoj Evropě. Graniči s Poljskoju na sěveru, Ukrajinoju na iztoku, Madjarijeju na jugu, Avstrijeju na jugozapadu i Čehijeju na sěverozapadu. Glavno gorske ozemje Slovakije imaje površinu kolo 49000 km², na ktoryh živut kolo 5,464,060 ljudij.[1] Glavny i največši grad Slovakije jest Bratislava, a drugy največši grad sut Košice.

Historija

Mapa Nitranskogo knežstva i jego žup (komitatov) v 11. stolětju

Slovjani pribyli na ozemje tutčasnoj Slovakije v 5. i 6. stolětjah. V 7. stolětju oni igrali značnu rolju v stvorjenju Samovoj državy. V 9. stolětju osnovali Nitransko knežstvo, ktoro bylo potom zavojevanym Moravskym knežstvom i vošlo v sostav Velikoj Moravije. V 10. stolětju, poslě razpada Velikoj Moravije, ozemja Slovakije byli zavojevane Madjarskym knežstvom. Po osnovanju Vugrijskogo Kraljevstva v 1000 roku bylo Nitransko knežstvo iznova ustanovjeno kako Vugrijsky vasal, ale često byla utračana vo vojnah s Čehijeju ili Poljskoju.[2] Poslědny Nitransky knez byl Almoš, ktory v 1108 roku utratil svoje zemje i dostojenstvo[2] poslě povstanja protiv jego bratu, kralju Kolomanu.[3]

V 1241 i 1242 roku, v čas mongolskogo vpada v Evropu, mnoge ozemja Slovakije uniščili mongolske armije. Poslě mongolskyh vpadov byli izbudovane ili razširjene mnoge zamky. Utračene naseljenja byli zastupene nemečskymi i valašskymi oseljencami, ktori pomogli razviti gorničstvo i ovčarstvo.

V 1526 roku odbyl se bitva u Mohača medžu Osmanskoju imperijeju i habsburgsko-jagelonskoju armijeju, v ktorej umrl vugrijsky kralj. Poslě bitvy dobyli Turki veliku čest Vugrije. Jednočasno počela se vojna o naslědnost - kralj Jan Zapolja je držal Transilvaniju i Zakarpatiju (Vozhodnovugrijske kraljevstvo), a car Ferdinand I Habsburg je držal Zapadnu Vugriju. vključno ozemej Slovakije. Stolica habsburgskoj Vugrije byla v Požonji (Bratislavě). Zapadna i vozhodna Vugrija sjedinili se až v 1570 roku.

Vugrijsko kraljevstvo v 1550 roku. Běla čest izznača osmansku okupaciju. Zlata čest naležala Janu Zapolji. Koričneva čest byla pod vladoju Habsburgov.

Integracija Vugrije do Habsburgskoj monarhije i borba protiv Osmanskoj imperiji pričinili v 17. stolětju mnoge povstanja stanov (šljahty i duhovenstva). Te povstanja često odbyvali se čestično na slovačskyh ozemijah, i bojevalo v njih mnogo slovakov. Najslavnějši iz njih byl Juraj Janošik, tatransky razbojnik.

V 1846 roku izdal Ljudevit Štur knigu Nauka reči slovenskej (Nauka rěči slovačskoj), kde kodifikoval gramatične i ortografične principy slovačskogo jezyka.

Poslě Prvoj světovoj vojny i razpada Avstro-Madjarije, čehi i slovaki osnovali Čehoslovakiju. Prva Slovačska republika byla čestično poznanoju državoju-marionetkoju nacističnoj Němcije. Poslě konca Drugoj světovoj vojny Čehoslovakija byla prěosnovana kako nezaležna država. Poslě puča 1948 roka Čehoslovakija stala byti pod komunističnoju administracijeju i stala čestju sovětskogo Iztočnogo bloka. Proby liberalizovati komunizm v Čehoslovakiji skončili v Pražskoj vesně, ktoru raztoptali sily Sovětskogo sojuza i inyh držav Iztočnogo bloka vpadom v avgustu 1968 roka. V 1989 roku Aksamitno povstanje zakončilo period komunističnoj vlasti v Čehoslovakiji, i v 1993 roku Čehoslovakiju razpustili na dve nezaležnyh državy, Čehiju i Slovakiju.

Slovakija jest dnes parlamentarna republika. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov i Evropejsku uniju (od 2004 roku).

Ekonomija

Slovakija imaje vysoko razvitu ekonomiju. Jej valutoju jest od 2009 roku evro. Jej GNP byl v 2021 116,6 miliard američskyh dolarov[4] ili 100,3 miliard evr.[5]

Administrativno děljenje

Slovakija deli se na 8 krajin:

Iztočniky

  1. a b "Stock of population in the SR on 30th September 2020". slovak.statistics.sk (na anglijskom). 1 junija 2020.
  2. a b Teich, Mikuláš; Kováč, Dušan; Brown, Martin D. (2011). Slovakia in History. Cambridge University Press. str. 19–29. ISBN 9780511780141.
  3. Makk, Ferenc (1989). The Árpáds and the Comneni: Political Relations between Hungary and Byzantium in the 12th century. Prěvod Novák, György. Budapest: Akadémiai Kiadó. ISBN 963-05-5268-X.
  4. "World Economic Outlook database: April 2023". International Monetary Fund - IMF. Medžunarodny Valutny Fond.
  5. "Revidované a predbežné ročné údaje HDP v bežných cenách [nu0007rs]". DATAcube. Statističny ured SR. 20 oktobra 2023.

Vněšnje linky