Slovenačsky jezyk
| sloven.: slovenščina, slovenski jezik | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Ozemja | Slovenija i slovenska diaspora |
| Govoritelji | kolo 2.5 milionov (2010)[1] |
| Pismennost | |
| Služebny status | |
| Služebny jezyk | |
| Poznanny jezyk menšinstv | |
| Jezykova rodina | |
Slovenačsky jezyk jest južnoslovjansky jezyk koj glavno koristajut Slovenci, od ktoryh množstvo živut v Republiki Sloveniji. Slovenačsky jezyk jest služebny jezyk Slovenije i jedin od 24 služebnyh jezyka Evropejskogo sojuza.
Historija
Najstarějši pisemny pomnici ktory okazyvaju tipična slovenska jezyčna svojstva jesut "Bržinski pomnici" pisani medžu 927. i 1039. godom, ale teksty ktore sodržajut jesut věrojetno iz 8. stolětja. V 16. stolětju se stvarjaje slovensky slovensky kniževny jezyk ktorogo je započel Primož Trubar. On 1550. goda jest pečetal "Katekizam" i "Abecedarij", 1557-1560. je prěvedl "Novi zavjet" i 1564 jest opublikoval "Cerkovna ordinga". Prvu knigu gramatike jest napisal Adam Bohorič 1584. goda, a prvy slovnik jest napisal Jeronim Megiser 1592. god.
V vrěme kontrareformacije razvijanje slovenskogo jezyka se obstanavjaje, ale potrvaje v 18. stolětju. Jezyčki standard jest tvorjeny v srědině 19. stolětja.
Narěčja
Slovensky jezyk obsegaje mnogo narěčja ktory se grupovaju u 7 skupina:
- dolenjska
- gorenjska
- štajerska
- panonska
- koruška
- primorska
- rovtarska
Dolenjska i gorenjska skupina se zajedno nazyvajut "srědnja skupina".
Iztočniky
- ↑ "International Mother Language Day 2010". Statistical Office of the Republic of Slovenia. 19 februara 2010. Data dostupa: 29 januara 2011.