Slovjani
Možete pomogti Medžuvikiju, popravivši jego. (julij 2021)
Slovjani sut največšeju semjeju evropejskih narodov, s naseljenjem večšim neželi 250 milionov ljudij, ktori živut glavno v Vzhodnoj i Srednoj Evropě, na velikoj česti Balkanskogo poluostrova i za Uraljskimi gorami v Aziji.
Slovjanska jezykova grupa s jej mnogymi jezykami jest čest indoevropejskyh jezykov. Tamta grupa može byti razdeljena v vzhodnoslovjansku větvu, ktora jest formovana od russkogo, bělorusskogo i ukrajinskogo jezyka; zapadnoslovjansku větvu, ktora jest formovana od poljskogo, češskogo i slovačskogo jezyka; i južnoslovjansku vetvu, ktora jest formovana od slovenskogo, srbohrvatskogo, makedonskogo i bulgarskogo jezyka.
Početok slovjanov
Rani Slovjani byli nekaka grupa zemjedeľnikov i pasnikov, ktori žili v blate i lesah sučasnoj vzhodnoj Poľski, zapadnoj Rosije, Belorusi i Ukrajiny. Od okolo 150 n.e. Slovjanske plemena počeli razširjati se v vse strany. Na sever, oni šli po rekah prez lesy sučasnoj Rosije, i zajmovali teritoriju naseljenu od Finskih i Baltijskih narodov, a mnogih iz nih oni asimilovali. Na zapad, oni stretili Germanske i Keltske plemena i zajmovali mnoge zemje v Srednjej Evrope. V sedmom stoletiji Slovjani dosegnuli na jug až do Jadranskogo i Egejskogo morja. Nasledujuče dve stoletija oni naselili najvyše veliku česť Balkanskogo poluostrova, potom česť Bizantsoj imperije, vmeščajuči mestno naseljenije, i slovjanizujuči pribyvajuče narody (naprimer Bulgarov). Na vzhode, na konci 16ogo stoletija, Rusi už obezpečili opora za Uraľskimi gorami v Aziji, a v 19om stoletiji Slovjanska kultura dosegnula Tihi okean.
Religija i kultura
Jestli drevne Slovjani pravdopodobno mali značna rasova i kuľturna homogennosť, to tutčasne slovjani su spojene glavno po ih jazikovo rodstvo i soznanije od ih jedini počatok. Široki kontakt s rozlične narodi mal gluboki efekt na rasovi i kuľturni rozvoj od Slovjani. Tutčas, slovjanske narodi demonstrujut više velika roznorodnosť i v ih fizični tip i kuľtura než vsejaka ina grupa od Evropej`ci.
Hrisťanstvo bilo najpervo predstaveno k Slovjani od grečke misionari v 9o i 10o stoletija. Ale Slovjanski religijni rozvoj premenil sja posle rozdelenije od Voshodna i Zahodna cerk`vi v 1054. Slovjani stali objekt od borba medžu Rimski katolicizm i voshodna Pravoslovna cerkev. Katolicizm i zahodna kuľtura pobedili vsred Poľaki, Slovaki i Čehi (hoťaž pozdnej Čehi značno mali na sobe efekt od Reformacija, i tutčas oni su jedinstveni Slovjanski narod s velika protestantska menšina). Na Balkani, Sloveńci i Horvati takže dali ih vernosť k Rimski Katolicizm i padli v sfera od centraľna evropejska civilizacija. Serbi, Makedońci, Bulgari i najvelikosť od Voshodne Slovjani sjedinili sja k Pravoslovna cerkev, i prijmali mnoge aspekti od bizantska kuľtura, vkľučajuče adoptaciju dľa sebe od grečsky alfabet (Kirilica).
V 14o stoletije Tuŕci Otomańci pokorili velika časť od jugo-voshodna Evropa. Zemji ktore tutčas su Bosnija i Hercegovina, Bulgarija, Horvatija, Sěverna Makedonija, Serbija i Černa Gora ostavali sja pod turecka vlada aždo 1912. Četiri stoletija od turecko dominovanije mali gluboki efekt na balkanske Slovjani, mnoge iz ktore bili nasiľno konvertovane v Islam. Tutdeń, najvelikosť od Slovjanske muslimani žijut v Bosnija i južna Bulgarija.
Hoťaž Slovjani vitvorili nekoľko sredńovekove krolevstva medžu 9o i 11o stoletija, velika časť od ih posledujuča istorija bila harakterizovana od pokorennosť k ine deržavi. Tutčasne Slovjanske štati pomnogo su rezuľtat od rozrušenije od Avstro-Vugorska i Otomanska imperiji posle Perva svetova vojna. Izkľučajuče Čehi, Slovjani prevažno ostavali agrarne narodi aždo sredina od 20o stoletije. Posle Druga svetova vojna, najvelikosť od Slovjanske narodi padla pod sovetska sfera od vlada, i marksistične vladsva vitvoŕali ambicijne programi od industrializacija i urbanizacija. V konec od 1980e i počatok od 1990e leta, s rozrušenije od Sovetski sojuz, mnoge evropejske štati pošli k nezaležne demokratične vladstva. V nektore zemji, osobo v bivša Jugoslavija, toj prehod inicioval konflikt mež Slovjani od rozne nacionaľne i religijne grupi.
Slovjanske narody
Vsego v světu, po ocěnkam, žive kolo 350 milionov slovjanov.
- Rusi — kolo 130 milionov
- Poljaki — kolo 60 milionov
- Ukrajinci — kolo 40 milionov
- Srbi — kolo 10 milionov
- Čehi — 10–14 milionov
- Bělorusi — 9–10 milionov
- Bulgari — 8–10 milionov
- Hrvati — 6–9 milionov
- Slovaki — 5–7 milionov
- Bosnjaki — 2–3 miliona
- Slovenci — kolo 2 milionov
- Makedonci — kolo 2 milionov
- Silezci — kolo 500 tysečev
- Moravci — kolo 500 tysečev
- Rusini — od 500 do 1500 tysečev
- Črnogorci — do 500 tysečev
- Kašubi — do 500 tysečev
- Srbolužičani — do 200 tysečev