Koordinaty: 44°N 21°E

Srbija

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Država
Srbija
srb.: Србија; srb.: Srbija
Horugva
Gerb
Obča informacija
Polna nazvaRepublika Srbija (srb.: Република Србија; srb.: Republika Srbija)
Himn"Bože pravdy"
Glavny i najbolši gradBělgrad
Oficialne jezykysrbsky jezyk
Državna formaunitarna parlamentska republika
Statistika
Plošča88361 km² (111.)
Naseljeńje
  • Ocenka (2020, bez Kosova): 6926705[1] ljudij (105.)
Valutasrbsky dinar (RSD)
Časova zona
Kod ISO 3166RS
Srbija na kartě
Koordinaty: 44°N 21°E

Srbija, oficialno Republika Srbija, jest suverenna država, koja se nahoditi na križišča dragy centra i jugoiztoka Evropě v jugu dělu Panonije nizi i centr Balkany poluostrova. Srbija se na sěveru graniči so Vugrijeju, na sěveroizdoku so Rumunijeju, na iztoku s Bulgarijeju na jugu so Sěvernoju Makedonijeju, na jugozapadu s Črnoju Goroju, na zapadu s Hrvatijeju, Bosnijeju i Hercegovinoju (entitetom Republika Srbska). Srbija imaje pravovu granicu s Albanijeju črez sporne ozemja Kosova, ktore ona faktično ne kontrolovaje. Glavny i najljudny grad jest Bělgrad.

Avtonomna provincija Kosovo i Metohija faktično jest samoobjavjena republika Kosovo i jest nekontrolovana Srbijeju s 1999 roka. Srbija bez avtonomnoj provincije Kosova i Metohije čisli 7 miliona obyvatelja, a so Kosovom i Metohijeju 8,8 miliona obyvatelja.

Srbija jest unitarna parlamentska republika. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Valuta Srbije jest srbsky dinar.

Historija[izměniti | izměniti kod]

V 14-om věku objedinjeny srbsky narod ne jestvoval v sejčasnom pojmanju naroda. Na jugo-vozhodu Evropy žili hristijanski (kako pravoslavni, tako i katoličski) ljudi, ktori govorili na južnoslovjanskyh narěčjah, i několiko velikyh samo stojnyh držav-entitetov, kako Bulgarsko carjstvo, Bosnijsko kraljevstvo, knežstvo Zeta (tam, kde razměščaje se tutčasna Črna Gora) i velikolěpna Srbska država.

V srědině 14 věka Stefan Dušan, vladarj Srbskoj državy, velmi silno razširil svoju krajinu i proglasil se kako carj Srbov i Grekov. On imal bliz-bizantijsky razmah, ale poslě jego neočekyvanoj smrti běše nastupil prělom i poslě smrti Uroša, syna jego, Srbska država razlomila se na male konkurujuče knežstva i kraljevstva. Vse te knežstva manevrovali, starajuči poddrživati bolje abo menje koristne odnošenja s inymi velikymi narodami: Vugrci abo Madjari na Sěveru, a pri Adriatiku Venecija i tron papy Rimskogo. Od Jugo-Vozhoda, medžuvrěmenno, Turki-Osmani dost brzo vtrgali se v Evropu.

V 1352 godu oni prěšli Dardanely i prišli na evropejsku teritoriju, a v 1389 uže prěbyvali na Kosovom polju – to město razměščaje se podle Prištiny, imenno okolo centra Balkanskogo poluostrova, beruči Dunaj kako sěvernu granicu. Kosovo polje, poslě prěloma Srbskoj državy, bylo držano naměstnikom Vukom Brankovićem, i Turki byli strěteni ne samo vojskami naměstnika, ale objedinje nym vojskom samostojnyh južnoslovjanskyh knežstv tož. Lazarj Hrebeljanović, jedin iz srbskyh knezev, vedl to vojsko; s njim šel v boj Tvrtko, bosnijsky kralj; tam byli i ine vojskove jedinice. Mimohodom, s Turkami v boj šli něktore slovjanske vojskove jedinice, uže vključene v oblast Osmanskogo carjstva.

Boj na Kosovom polju slučil se 28 črvenja (junija) soglasno novomu stilju, v Sve ty Vitov denj. Toj boj, zapravdu, završil se prazdno: osmansky sultan Murad I byl ubity, Lazarj byl vzety v nevolju i usmrčeny. Vsi neprijatelji prětrpěli strašne ljudske izguby. Ale Osmani iměli bolje dodatočnyh vojsk na Vozhodu, a Slovjani izgubili vse svoje vojska. Poslědstveno, v koncu 14 – početku 15 věka ostavše samostojne knežstva utratili samostojnost i načela se 500-lětnja osmanska vlada.

Administrativno děljenje[izměniti | izměniti kod]

Republika Srbija je formovala dvě provincije:

Obyvatelji[izměniti | izměniti kod]

Narody i nacionalne menšinstva[izměniti | izměniti kod]

Po spisu iz 2011. (bez Kosova) Srbija je imala 7.186.862 obyvatelja od ktoryh je bylo Srba 5.988.150 (83,32%), Madjara (Vugreca) 253.899 (3,53%), Roma 147.604 (2,05%), Bošnjaka (bosnijsky muslimani) 145.278 (2,02%), Hrvata 57.900 (0,80%), Slovaka 52.750(0,73), Črnogorjana 38.527 (0,53) i drugy.

Jezyky[izměniti | izměniti kod]

V Srbiji na srbskom povědaje 6.330.919 (88,09%), madjarskom (vugrijskom) 243.146 (3,38%), bosnjačskyom 138.871 (1,93%), romskom 82.242 (1,10%), slovačskom 57.498 (0,77%) i na drugym jezikam.

Religija[izměniti | izměniti kod]

Največši broj ljudi u Srbiji pripadaje pravoslavju (84,59%), poslě slědne katoliki(4,97%), muslimani (3,1%), ateisti (1,11%).

Kultura[izměniti | izměniti kod]

Umetnost[izměniti | izměniti kod]

Na teritoriji Srbije se nahodet ostatky raznyh kultura ješče iz perioda prědhistorije.Vidna neolitična kultura v Srbiji je kultura "Lepenski vir". Monastiry v Srbiji sut: Studenica (1190), Visoki Dečani, Sopocani, Mileševa i drugy.

Kniževnost[izměniti | izměniti kod]

Načelo srbske pismennosti je aktivnost bratje Kirila i Metodija. V periodu turcijske vlasti razvivala se ustna lirska i epska kniževnost. Pisatelji epohe baroka sut: Zaharije Orfelin, Gavril Stefanovic Venclovic i Andrija Zmajevic. Spisatelji u periodu prosvetiteljstva sut: Dositej Obradovic, Pavle Julinac, Emanuilo Jankovic, Vicentije Rakic, Atanasije Stojkovic, Aleksije Vezilic i Pavle Solaric.

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "PBC stats". stat.gov.rs (na srbskom). 2020.