Srbija

Iz Medžuviki, svobodnoj encyklopedije
Jump to navigation Jump to search

Republika Srbija je suverenna država koja se nahoditi na križišča dragy cetra i jugoizdoka Evropě v jugu dělu Panonije nizi i centr Balkany poluostrova.Srbija se na sěveru graniči so Vugrijeju,na sěveroizdoku so Rumunijeju,na izdoku so Bulgarijeju na jugu so Sěvernomom Makedonijeju, na jugozapadu so Albanijeju i Črnoju Goroju,na zapadu so Hrvatijeju,Bosnijeju i Hercegovinoju(entitetom Republika Srbska).Srbija bez avtonomne provincije Kosovo i Metohije čisli 7 miliona obyvatelja,a so Kosovom i Metohijom 8,8 miliona obyvatelja.Glavny grad je Bělgrad.

Srbija jest unitarna parlamentska republika. Vhodi v Organizaciju sjedinjenyh narodov. Valuta Srbije jest srbsky dinar.

Etimologija[praviti | praviti kod]

Geografija[praviti | praviti kod]

Historija[praviti | praviti kod]

V 14-om věku objedinjeny srbsky narod ne jestvoval v sejčasnom pojmanju na roda. Na jugo-vozhodu Evropy žili hristijanski (kako pravoslavni, tako i katoličski) ljudi, ktori govorili na južnoslovjanskyh narěčjah, i několiko velikyh samo stojnyh držav-entitetov, kako Bulgarsko carjstvo,Bosnijsko kraljevstvo, knežstvo Zeta (tam, kde razměščaje se tutčasna Črna Gora) i velikolěpna Srbska država.V srědině 14 věka Stefan Dušan, vladarj Srbskoj državy, velmi silno razširil svoju krajinu i proglasil se kako carj Srbov i Grekov. On imal bliz-bizantijsky razmah, ale poslě jego neočekyvanoj smrti běše nastupil prělom i poslě smrti Uroša, syna jego, Srbska država razlomila se na male konkurujuče knežstva i kraljevstva. Vse te knežstva manevrovali, starajuči poddrživati bolje abo menje koristne odno šenja s inymi velikymi narodami:Vugrci abo Madjari na Sěveru, a pri Adriatiku Venecija i tron papy Rimskogo.Od Jugo-Vozhoda, medžuvrěmenno, Turki-Osmani dost brzo vtrgali se v Evropu.V 1352 godu oni prěšli Dardanely i prišli na evropejsku teritoriju, a v 1389 uže prěbyvali na Kosovom polju – to město razměščaje se podle Prištiny, imenno okolo centra Balkanskogo poluostrova, beruči Dunaj kako sěvernu granicu. Kosovo polje, poslě prěloma Srbskoj državy, bylo držano naměstnikom Vukom Brankovićem, i Turki byli strěteni ne samo vojskami naměstnika, ale objedinje nym vojskom samostojnyh južnoslovjanskyh knežstv tož. Lazarj Hrebeljanović, jedin iz srbskyh knezev, vedl to vojsko; s njim šel v boj Tvrtko, bosnijsky kralj; tam byli i ine vojskove jedinice. Mimohodom, s Turkami v boj šli něktore slovjanske vojskove jedinice, uže vključene v oblast Osmanskogo carjstva.Boj na Kosovom polju slučil se 28 črvenja (junija) soglasno novomu stilju, v Sve ty Vitov denj. Toj boj, zapravdu, završil se prazdno: osmansky sultan Murad I byl ubity, Lazarj byl vzety v nevolju i usmrčeny. Vsi neprijatelji prětrpěli strašne ljudske izguby. Ale Osmani iměli bolje dodatočnyh vojsk na Vozhodu, a Slovjani izgubili vse svoje vojska. Poslědstveno, v koncu 14 – početku 15 věka ostavše samostojne knežstva utratili samostojnost i načela se 500-lětnja osmanska vlada.

Političny stroj[praviti | praviti kod]

Administrativno děljenje

Republikě Srbijia je formovala dvě provincije:

avtonomna provincija Vojvodina

•avtonomna provincija Kosovo i Metohija

Obyvatelji[praviti | praviti kod]

Narody i nacionalna menšinstva

Po spisu iz 2011.(bez Kosova) Srbija je imala 7.186.862 obyvatelja od ktoryh je bylo Srba 5.988.150(83,32%) , Madjara(Vugreca) 253.899(3,53%) , Roma 147.604(2,05%) , Bošnjaka(bosnijsky muslimani) 145.278(2,02%) , Hrvata 57.900(0,80%), Slovaka 52.750(0,73) , Črnogorjana 38.527(0,53) i drugy.

Jezyk

V Srbiji na srbskom povědaje 6.330.919 (88,09%) , madjarskom(vugrijskom) 243.146 (3,38%), bosnjačskyom 138.871 (1,93%) , romskom 82.242 (1,10%), slovačskom 57.498 (0,77%) i na drugym jezikam.

Religija

Največši broj ljudi u Srbiji pripadaje pravoslavju(84,59%) poslě slědne katoliki(4,97%) , muslimani(3,1%), ateisti(1,11%).

Gospodarstvo[praviti | praviti kod]

Obrazovanje[praviti | praviti kod]

Kultura[praviti | praviti kod]

Umetnost

Na teritoriji Srbije se nahodet ostatky raznyh kultura ješče iz perioda prědhistorije.Vidna neolitična kultura v Srbiji je kultura "Lepenski vir".Monastiry v Srbiji sut:Studenica(1190),Visoki Dečani,Sopocani,Mileševa i drugy.

Kniževnost

Načelo srbske pismennosti je aktivnost bratje Kirila i Metodija.V periodu turcijske vlasti razvivala se ustna lirska i epska kniževnost.Pisatelji epohe baroka sut:Zaharije Orfelin,Gavril Stefanovic Venclovic i Andrija Zmajevic.Spisatelji u periodu prosvetiteljstva sut:Dositej Obradovic,Pavle Julinac,Emanuilo Jankovic,Vicentije Rakic,Atanasije Stojkovic,Aleksije Vezilic i Pavle Solaric.

Sport[praviti | praviti kod]

Državny prazdniky[praviti | praviti kod]