Srbskohrvatsky jezyk

Iz Medžuviki, svobodnoj enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jezyk
Srbskohrvatsky
  • srbohrv.: srpskohrvatski, српскохрватски
  • srbohrv.: hrvatskosrpski, хрватскосрпски
Standardy srbskohrvatskogo jezyka.
Obča informacija
OzemjaBosnija i Hercegovina, Črna Gora, Hrvatija, Kosovo (sporno poznańje), Srbija
Govoritelji21 milionov (2011)[1]
Pismennost
Služebny status
Služebny jezyk
Jezykova rodina

Srbskohrvatsky jezyk, takože hrvatskosrbsky i srbohrvatsky, jest južnoslovjansky jezyk, ktory jest osnovny jezyk v Bosniji i Hercegovině, Črnoj Gorě, Hrvatiji i Srbiji. Srbskohrvatsky jest mnogocentričny jezyk s 4 vzajemno razumlivymi kniževnymi standardami:

Početkom jezyčnoj standardizacije srbskohrvatskogo byla srědina 19. stolětja, kogdy hrvatski i srbski pisatelji i filologi podpisali Viensky kniževny dogovor, do stvorjeńja jednoj državy Jugoslavija. S samogo početka jestvovali razne srbsky i hrvatsky standardy, jednako obadva byli osnovane na jednom narěčju štokavskogo, iztočnohercegovinskom narěčju. Bosnjačsky i črnogorsky standardy srbskohrvatskogo počeli jestvovati poslě razpada Jugoslavije.

Srbskohrvatsky jezyk mogut pisati kako latiniceju, tako i kiriliceju. Srbskohrvatsku kirilicu stvoril v 1814 roku srbsky jezykoznavec Vuk Karadžič. Srbskohrvatsku latinicu stvoril hrvatsky jezykoznavec Ljudevit Gaj v 1830. godah na osnově češskogo alfabeta.

V anglijskom jezyku jezykoznavci takože nazyvajut srbskohrvatsky po jednoj nazvě "bosnjačsky-črnogorsky-hrvatsky-srbsky" (Bosnian-Croatian-Montenegrin-Serbian — "bosnjačsky-hrvatsky-črnogorsky-srbsky").

Iztočniky[izměniti | izměniti kod]

  1. "The Slavic Languages" (PDF). Cambridge Language Surveys (na anglijskom). str. 7. Data dostupa: 19 junija 2017.

Vněšnje linky[izměniti | izměniti kod]